Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

V iskanju sobivanja na slovenskih cestah

21.10.2015

Bi kupili električni avtomobil?

Največji prometni problem v Evropi so namreč pešci, kolesarji in motoristi.

Prihajajo novi in novi – začnimo z največjim. Pripeljal se je novi Fiatov Doblo, in sicer v potniški različici. Avtomobil je postal pravi družinski prevoznik, uporaben, udoben in praktičen. Nekateri so mu do zdaj očitali nekoliko robato in ne pretirano privlačno podobo, zdaj je doblo tudi v tem pogledu doživel prijetno spremembo. Notranjost avtomobila so po videzu in kakovosti materialov bolj približali običajnim osebnim avtomobilom. Ena od bistvenih prednosti je zdaj prostornost – v krajši doblovi različici je prostora za prtljago za 790 litrov, v 37 cm daljši pa za 1050 litrov. Z odstranjevanjem sedežev (ki jih je lahko tudi sedem) lahko prtljažni prostor naraste celo na 4000 litrov prostornine. V ponudbi je tudi doblo s povišano panoramsko streho – tako se notranja višina poveča na 155 cm. Posebna izvedba z elektronsko zaporo diferenciala na prednjih kolesih pa se imenuje trekking. Šibkejši, 1,4-litrski bencinski motor zmore 70 kilovatov, močnejši, ki ga lahko poganja tudi zemeljski plin, pa 88. Enako zmogljivi sta tudi 1,6-litrski dizelski različici. Najnižja cena za najnovejši doblo četrte generacije: 12.690 evrov.

Novi VW Touran je nekoliko večji, lažji in lahko bi rekli, da je tudi oblikovno bolj privlačen od predhodnika. Daljša je medosna razdalja, kar pomeni več prostora v notranjosti. Touran s petimi sedeži ima prtljažnik s prostornino kar 743 litrov. Novost so recimo prilagodljivi vodoravno zložljivi sedeži s sistemom Fold Flat v pet- ali sedemsedežni izvedbi vozila. Ob kopici inovativnih dodatkov, ki zagotavljajo večjo varnost in boljšo povezljivost, je treba opozoriti na pogonske agregate – dva turbobencinska (1,2 in 1,4 TSI) in 1,6- in dvolitrski turbodizel – vsi ustrezajo novemu evropskemu okoljskemu standardu EU 6. Cene novega tourana se v primerjavi s predhodnikom niso spremenile – gredo od 21.500 evrov navzgor. Glede na to, da so v predprodajnem obdobju v zadnjih dveh mesecih sklenili že 145 prodajnih pogodb, kaže, da zadnji dogodki v zvezi z nepravilnim delovanjem turbodizelskih motorjev pri Volkswagnu ne vplivajo na zmanjšanje prodaje. Povejmo še, da so prejšnjo generacijo tourana izdelovali od leta 2002 in ga naredili v približno dva milijona primerkih – pri nas so jih prodali skoraj 6.600. Načrtujejo, da bi jih lahko v prihodnjem letu prodali vsaj 800.

Naslednji, ki se je v minulih dneh v novi podobi predstavil kupcem, pa je eden tistih, ki bolj redko zapeljejo v slovenske garaže – novi Jaguar XF. Z novimi tehnologijami in več leska so ga precej približali prestižnemu modelu XJ in obenem oddaljili od manjšega XE. Čeprav je za kakšen milimeter krajši od predhodnika, je zaradi podaljšane medosne razdalje prostornejši, zaradi aluminijaste zgradbe pa tudi bistveno lažji. Pri proizvajalcu zatrjujejo, da so v XF vgradili le najboljše materiale, ne manjkajo napredni asistenčni sistemi ter možnosti povezljivosti z mobilnimi napravami. Kar zadeva vožnjo, XF obljublja veliko – mogoče si je omisliti tudi tehnologijo nastavljive dinamike, ki vozniku omogoča prilagajanje nastavitev blažilnikov, krmiljenja, motorja in osemstopenjskega samodejnega menjalnika. Možen je tudi štirikolesni pogon. Dvolitrski dizel je na voljo s 120 ali 132 kilovati moči, trilitrski zmore 220 kilovatov; bencinski je ali 177-kilovatni dvolitrski ali trilitrski šestvaljnik z 275 kilovati. Če upoštevamo promocijski popust, je najcenejši XF na voljo za nekaj manj kot 37 tisočakov; s to ceno je omenjeni jaguar nedvomno resna grožnja konkurentom: BMW-jevi petici, Audijevi šestici in Mercedesu razreda E; na leto jih načrtujejo prodati vsaj 20.

Land Rover se ni družil z Valom 202 vsaj desetletje in več, zato smo nekoliko iz forme. Range Roverju in Evoqueu se je pred kratkim pridružil še Land Rover Discovery sport. Discovery je sicer legendarno ime in avto je prvi popeljal na brezpotja televizijske ekipe in avanture želje urbane imenitneže. A zadeva, ki stoji pred nami, je daleč od oranžnih, s stopničasto streho ozaljšanih, z vitli in rezervnim kolesom grozečih Discoveryjev iz osemdesetih in devetdesetih. V bistvu je Discovery sport imeniten, a vendarle klasični SUV. Da te toliko časa ni v družbi nekega proizvajalca, ima tudi dobre plati – lahko si iskreno presenečen in začuden. Discovery je predvsem nadvse imeniten avtomobil. Mogočen, a neštorast, eleganten, a ne konservativen, malce spominja na veliko prodajno uspešnico te znamke, a vseeno deluje, kot da mu nekaj blata in vode ne bo ravno škodovalo. Česar pa za evoque recimo ne moremo trditi. Notranjost je prestižna in čista. Jasnost in berljivost instrumentov ter vodenje samodejnega menjalnika s pomočjo velikega gumba le poudarjata ekstravaganco, vse tehnikalije pa so zbrane v naboru elektronskih ukazov, imenovanih Terrain Response. Gre za to, da vnaprej izberemo vozne razmere, v katerih smo se znašli, avtomobil pa nato tako štirikolesni pogon kot še nekatere elemente vozila kar najbolj uskladi z zahtevami podlage. Agregat je odličen 2,2-litrski dizel, ki sorazmerno zajeten avtomobil premika brez vsakršnih težav, oprema in splošna prezenca avtomobila pa sugerirata, da je sicer zmožen voziti tudi med grmovjem, a da to nima nobenega večjega smisla. To stališče je nekje med angleško nonšalantnostjo in angleškim humorjem.

Prejšnji teden je javna Agencija RS za varnost v prometu pripravila letni posvet z občinskimi sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, na njem so predstavili tudi projekt SafetyCube. Glavni cilj projekta je po besedah Georga Yannisa z Nacionalne tehnične univerze v Atenah zelo zahteven: “Določiti je treba specifične rešitve za specifična vprašanja prometne varnosti, da bi tako pomagali vsem, ki odločajo na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, sprejeti prave odločitve, podkrepljene s podatki in znanstvenimi raziskavami.”

Izdelali bodo torej seznam učinkovitih prometnovarnostnih ukrepov z obsežno zbirko podatkov, ki naj bi si jo med seboj izmenjevali na evropski ravni. Po besedah Georga Yanissa je Slovenija veliko više od evropskega povprečja in je v minulih letih zaradi sistematičnega dela močno napredovala, kar pa ne pomeni, da ne more še bolj. Največji prometni problem v Evropi so namreč pešci, kolesarji in motoristi. Pomembno je razumeti, da morajo uporabniki cest najti način sobivanja. To ni težko v glavnini mreže, problematična pa so križišča. Tu bi morale lokalne oblasti najti take rešitve, da se kolesarji, pešci in avtomobilisti ustrezno razumejo in se ob koncu dneva spoštujejo. Hkrati morajo tako kolesarji kot pešci in vozniki razumeti, da morajo upočasniti, saj je bolje izgubiti nekaj sekund in dobro pregledati cesto pred prečkanjem kot pa priti v konflikt.


Avtomobilsko prometne minute

868 epizod


Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.

V iskanju sobivanja na slovenskih cestah

21.10.2015

Bi kupili električni avtomobil?

Največji prometni problem v Evropi so namreč pešci, kolesarji in motoristi.

Prihajajo novi in novi – začnimo z največjim. Pripeljal se je novi Fiatov Doblo, in sicer v potniški različici. Avtomobil je postal pravi družinski prevoznik, uporaben, udoben in praktičen. Nekateri so mu do zdaj očitali nekoliko robato in ne pretirano privlačno podobo, zdaj je doblo tudi v tem pogledu doživel prijetno spremembo. Notranjost avtomobila so po videzu in kakovosti materialov bolj približali običajnim osebnim avtomobilom. Ena od bistvenih prednosti je zdaj prostornost – v krajši doblovi različici je prostora za prtljago za 790 litrov, v 37 cm daljši pa za 1050 litrov. Z odstranjevanjem sedežev (ki jih je lahko tudi sedem) lahko prtljažni prostor naraste celo na 4000 litrov prostornine. V ponudbi je tudi doblo s povišano panoramsko streho – tako se notranja višina poveča na 155 cm. Posebna izvedba z elektronsko zaporo diferenciala na prednjih kolesih pa se imenuje trekking. Šibkejši, 1,4-litrski bencinski motor zmore 70 kilovatov, močnejši, ki ga lahko poganja tudi zemeljski plin, pa 88. Enako zmogljivi sta tudi 1,6-litrski dizelski različici. Najnižja cena za najnovejši doblo četrte generacije: 12.690 evrov.

Novi VW Touran je nekoliko večji, lažji in lahko bi rekli, da je tudi oblikovno bolj privlačen od predhodnika. Daljša je medosna razdalja, kar pomeni več prostora v notranjosti. Touran s petimi sedeži ima prtljažnik s prostornino kar 743 litrov. Novost so recimo prilagodljivi vodoravno zložljivi sedeži s sistemom Fold Flat v pet- ali sedemsedežni izvedbi vozila. Ob kopici inovativnih dodatkov, ki zagotavljajo večjo varnost in boljšo povezljivost, je treba opozoriti na pogonske agregate – dva turbobencinska (1,2 in 1,4 TSI) in 1,6- in dvolitrski turbodizel – vsi ustrezajo novemu evropskemu okoljskemu standardu EU 6. Cene novega tourana se v primerjavi s predhodnikom niso spremenile – gredo od 21.500 evrov navzgor. Glede na to, da so v predprodajnem obdobju v zadnjih dveh mesecih sklenili že 145 prodajnih pogodb, kaže, da zadnji dogodki v zvezi z nepravilnim delovanjem turbodizelskih motorjev pri Volkswagnu ne vplivajo na zmanjšanje prodaje. Povejmo še, da so prejšnjo generacijo tourana izdelovali od leta 2002 in ga naredili v približno dva milijona primerkih – pri nas so jih prodali skoraj 6.600. Načrtujejo, da bi jih lahko v prihodnjem letu prodali vsaj 800.

Naslednji, ki se je v minulih dneh v novi podobi predstavil kupcem, pa je eden tistih, ki bolj redko zapeljejo v slovenske garaže – novi Jaguar XF. Z novimi tehnologijami in več leska so ga precej približali prestižnemu modelu XJ in obenem oddaljili od manjšega XE. Čeprav je za kakšen milimeter krajši od predhodnika, je zaradi podaljšane medosne razdalje prostornejši, zaradi aluminijaste zgradbe pa tudi bistveno lažji. Pri proizvajalcu zatrjujejo, da so v XF vgradili le najboljše materiale, ne manjkajo napredni asistenčni sistemi ter možnosti povezljivosti z mobilnimi napravami. Kar zadeva vožnjo, XF obljublja veliko – mogoče si je omisliti tudi tehnologijo nastavljive dinamike, ki vozniku omogoča prilagajanje nastavitev blažilnikov, krmiljenja, motorja in osemstopenjskega samodejnega menjalnika. Možen je tudi štirikolesni pogon. Dvolitrski dizel je na voljo s 120 ali 132 kilovati moči, trilitrski zmore 220 kilovatov; bencinski je ali 177-kilovatni dvolitrski ali trilitrski šestvaljnik z 275 kilovati. Če upoštevamo promocijski popust, je najcenejši XF na voljo za nekaj manj kot 37 tisočakov; s to ceno je omenjeni jaguar nedvomno resna grožnja konkurentom: BMW-jevi petici, Audijevi šestici in Mercedesu razreda E; na leto jih načrtujejo prodati vsaj 20.

Land Rover se ni družil z Valom 202 vsaj desetletje in več, zato smo nekoliko iz forme. Range Roverju in Evoqueu se je pred kratkim pridružil še Land Rover Discovery sport. Discovery je sicer legendarno ime in avto je prvi popeljal na brezpotja televizijske ekipe in avanture želje urbane imenitneže. A zadeva, ki stoji pred nami, je daleč od oranžnih, s stopničasto streho ozaljšanih, z vitli in rezervnim kolesom grozečih Discoveryjev iz osemdesetih in devetdesetih. V bistvu je Discovery sport imeniten, a vendarle klasični SUV. Da te toliko časa ni v družbi nekega proizvajalca, ima tudi dobre plati – lahko si iskreno presenečen in začuden. Discovery je predvsem nadvse imeniten avtomobil. Mogočen, a neštorast, eleganten, a ne konservativen, malce spominja na veliko prodajno uspešnico te znamke, a vseeno deluje, kot da mu nekaj blata in vode ne bo ravno škodovalo. Česar pa za evoque recimo ne moremo trditi. Notranjost je prestižna in čista. Jasnost in berljivost instrumentov ter vodenje samodejnega menjalnika s pomočjo velikega gumba le poudarjata ekstravaganco, vse tehnikalije pa so zbrane v naboru elektronskih ukazov, imenovanih Terrain Response. Gre za to, da vnaprej izberemo vozne razmere, v katerih smo se znašli, avtomobil pa nato tako štirikolesni pogon kot še nekatere elemente vozila kar najbolj uskladi z zahtevami podlage. Agregat je odličen 2,2-litrski dizel, ki sorazmerno zajeten avtomobil premika brez vsakršnih težav, oprema in splošna prezenca avtomobila pa sugerirata, da je sicer zmožen voziti tudi med grmovjem, a da to nima nobenega večjega smisla. To stališče je nekje med angleško nonšalantnostjo in angleškim humorjem.

Prejšnji teden je javna Agencija RS za varnost v prometu pripravila letni posvet z občinskimi sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, na njem so predstavili tudi projekt SafetyCube. Glavni cilj projekta je po besedah Georga Yannisa z Nacionalne tehnične univerze v Atenah zelo zahteven: “Določiti je treba specifične rešitve za specifična vprašanja prometne varnosti, da bi tako pomagali vsem, ki odločajo na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, sprejeti prave odločitve, podkrepljene s podatki in znanstvenimi raziskavami.”

Izdelali bodo torej seznam učinkovitih prometnovarnostnih ukrepov z obsežno zbirko podatkov, ki naj bi si jo med seboj izmenjevali na evropski ravni. Po besedah Georga Yanissa je Slovenija veliko više od evropskega povprečja in je v minulih letih zaradi sistematičnega dela močno napredovala, kar pa ne pomeni, da ne more še bolj. Največji prometni problem v Evropi so namreč pešci, kolesarji in motoristi. Pomembno je razumeti, da morajo uporabniki cest najti način sobivanja. To ni težko v glavnini mreže, problematična pa so križišča. Tu bi morale lokalne oblasti najti take rešitve, da se kolesarji, pešci in avtomobilisti ustrezno razumejo in se ob koncu dneva spoštujejo. Hkrati morajo tako kolesarji kot pešci in vozniki razumeti, da morajo upočasniti, saj je bolje izgubiti nekaj sekund in dobro pregledati cesto pred prečkanjem kot pa priti v konflikt.


02.09.2023

Dodatna previdnost na cestah z začetkom šolskega leta

V minutah za mobilnost še enkrat spomnimo, da je Slovenija geografsko zelo razgibana, da so poti, po katerih hodijo otroci v šolo, zelo zelo različne in da se Slovenija uvršča med države, v katerih je varnost otrok na zelo visokem nivoju.


11.08.2023

Na Dunaju želijo samo 250 avtomobilov na 1000 prebivalcev

Eden izmed ključnih razlogov, zakaj je Dunaj najboljše mesto na svetu za življenje, je zagotovo učinkovit javni promet. Podzemna železnica, tramvaji, avtobusi in vlaki ponujajo možnost hitre in poceni mobilnosti po celotnem mestu, vedno več ljudi tudi kolesari po dobro urejenih stezah, pešcem so namenjeni celo pametni semaforji. V avstrijski prestolnici načrtujejo še bolj učinkovito in okolju bolj prijazno mobilnost, eden izmed ključnih ciljev je, da bi imeli na 1000 prebivalcev samo še 250 avtomobilov, želijo si mesto pešcev in kolesarjev, med drugim razvijajo mrežo in infrastrukturo za tovorna kolesa. S prometom prihodnosti se ukvarjajo v posebnem mestnem mislišču Smart Wien. Kaj se lahko naučimo iz dunajskih praks in vizij? Preverjal je Luka Hvalc.


12.08.2023

Tovorna kolesa, hit sodobne mobilnosti

Tovorna kolesa so robustni dvo- ali tricikli, ki imajo prikolico ali prtljažnik že vgrajen. Na naših cestah in kolesarskih stezah jih še ne vidimo veliko, so pa skoraj obvezna oprema družin na Danskem in v zadnjih letih tudi v Berlinu. V nemški prestolnici smo spoznavali, kako eden od zadnjih hitov nove mobilnosti deluje v praksi.


18.07.2023

Kako bodo na Irskem ozelenili javni promet?

Irska je velika za dobre tri Slovenije, ima 4,7 milijona prebivalcev. Obe državi se soočata s podobnimi prometnimi izzivi, predvsem kako zagotoviti učinkovit javni promet in periferijo bolje povezati z mesti. Na Irskem želijo s konkretnim akcijskim načrtom v naslednjih letih občutno povečati število uporabnikov javnega prometa in hkrati vsaj za 10 odstotkov zmanjšati število prevoženih kilometrov z avtomobili na fosilna goriva. Kako bodo ozelenili javni promet? Katere so še druge prakse, ki bi jih morda kazalo posnemati? Kako trajnostno urejajo promet v prestolnici Dublin in kaj je knjižnica koles?


23.06.2023

Avtomobil - zmagovalec počitniških potovanj

Gneče na cestah in zastoji – tudi letos smo jim priča. Tistih, ki potujejo z avtomobili, je še vedno veliko, morda celo več kot pred leti. Da je avtomobil še vedno zmagovalec, kar zadeva poletna počitniška potovanja, potrjuje tudi Andrej Brglez.


10.06.2023

Pomladanska utrujenost za volanom

Najbrž ga ni junaka, ki ne bi že kdaj za volanom začutil t. i. spomladansko utrujenost, nekaterim se razvleče tudi na druge letne čase. Ko smo aktivni udeleženci v prometu, zna biti taka utrujenost zelo neugodna, tudi nevarna. Malo pobrskajte po spominu in hitro se boste spomnili, da vas je že kdaj med vožnjo nadlegovala - vsem žal ne uspe, da bi do konca vožnje obdržali odprte oči. Praktično ga ni recepta, ki bi nas obdržal budne, razen morda krajšega odmora z drmežem. Da spomladanska utrujenost obstaja, potrjuje tudi Andrej Brglez.


01.06.2023

Test otroških koles: Višja cena ne pomeni vedno tudi večje kakovosti

O testu dvanajstih otroških koles z 20-palčnimi kolesi različnih cenovnih razredov, ki ga je opravila AMZS. To so kolesa, s katerimi otroci naredijo korak dlje v smeri odraslosti in tudi neodvisnosti od staršev. Ena od ugotovitev testa pravi, da je kar pet dražjih otroških koles zaradi varnostnih pomanjkljivosti dobilo slabšo oceno. Torej je test znova dokazal, da visoka cena ne zagotavlja nujno večje kakovosti.


20.05.2023

Mobilnost v mestih

V starem mestnem jedru Kranja, kjer je podobno kot tudi v drugih mestih po Sloveniji vozlišče neštetih poti, bomo spremljali sodoben mobilnostni mestni utrip. Pripravljen bo poligon, na katerega se bodo lahko mimoidoči podali z različnimi urbanimi prevoznimi sredstvi; tako se dogajajo "trki" različnih prevoznih sredstev in hitrosti. Nazorno prikažemo, da niti zakonske omejitve niti posodabljanje infrastrukture ne morejo slediti hitremu tempu razvoja novih mobilnosti v mestih, zato je za varno ter udobno mestno premikanje nujno sobivanje in sodelovanje.


13.05.2023

Najboljša mlada voznica in najboljši mladi voznik Slovenije

V Centru varne vožnje AMZS na Vranskem je bilo še zadnje dejanje letošnjega izbora za najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika Slovenije. V finalu je tekmovalo deset deklet in deset fantov, največ znanja in veščin pa sta pokazala 24-letna študentka fizioterapije Ana Menegalija in 20-letni študent višje policijske šole Matic Tovornik, ki bosta Slovenijo zastopala na FIA evropskem tekmovanju za najboljšega mladega voznika, ki bo oktobra v Avstriji. Tekmovanje so komentirali predstavnik policije Matjaž Leskovar, predsednica Rdečega križa Slovenije Vesna Mikuž in vodja področja varna mobilnost pri AMZS Erik Logar.


06.05.2023

Servis in tehnični pregledi električnih vozil

Električnih vozil je na cesti vse več, zato marsikoga zanima, kako je s servisom, kakšni so predpisani intervali in ali so kakšne razlike med servisiranjem električnega in klasičnega vozila.


29.04.2023

Delodajalci in delojemalci v avtomobilski industriji

Že 100 in več let je tega, kar se je tudi v avtomobilski industriji razvil odnos med delodajalcem in delojemalcem, in seveda je jasno, da so se kmalu začeli pojavljati konflikti, nesoglasja, pogajanja, iskanja razmerja za primerno plačilo in boljše pogoje dela, pa seveda tudi stavke.


22.04.2023

Motoristi v prometu

Ve se, da so motoristi ena izmed najbolj izpostavljenih in ranljivih skupin udeležencev v prometu. Po letu 2021, ki je bilo za motoriste in mopediste res črno, je bila lani statistika manj neprijazna, upamo seveda, da bo letos še manj nesreč. Andrej Brglez spomni, kaj je najpomembneje zdaj spomladi, da čim bolj zmanjšamo možnost, da se nam zgodi kaj neprijetnega, potem pa še Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije, opozori, da niso vedno vsega krivi le motoristi.


15.04.2023

Pomembnost slovenskega znanja o baterijah

Baterije nas spremljajo že zelo dolgo, a še nikoli se nismo toliko pogovarjali o njih kot v zadnjih letih, ko so jih začeli vgrajevati v električne avtomobile. Postajajo nekakšen center zelenega energetskega prehoda, mi pa živimo v regiji, ki je baterijsko izjemno močna. V Sloveniji imamo veliko znanja na področju kemije. O tem spregovori dr. Robert Dominko s Kemijskega inštituta v Ljubljani, ki je eden izmed najboljših inštitutov za raziskovanje baterijske kemije na svetu.


08.04.2023

Helsinki: Javni promet kot start-up

Finska prestolnica ima učinkovit javni promet, ki temelji na učinkovitem prepletu tramvajev, vlakov, metroja in avtobusov. Vrhunska digitalizacija omogoča odlično dostopnost, javni upravljalec prometa pa se namerava celo povezovati s komercialnimi ponudniki kot sta Uber in Bolt, saj je končni cilj še večja učinkovitost prometa in manj avtomobilov v središču mesta. Kaj se lahko naučimo iz finskega primera?


25.03.2023

Beograjski sejem avtomobilov

Poleg novosti v avtomobilsko-prometnem svetu, sledi še sprehod po Beograjskem sejmu avtomobilov. Nabirali smo vtise pri obiskovalcih in se spraševali, kako jim še vedno uspeva pripraviti tako razstavo, medtem ko tovrstni mednarodni saloni drugod po svetu zapirajo vrata.


17.03.2023

Električna mobilnost je dejstvo

Tokrat bodo minute za mobilnost spet precej naelektrene. Janez Martinčič in Andrej Brglez ugotavljata, da je električna mobilnost dejstvo, da je avtomobilov iz dneva v dan vedno več in da pravzaprav nima smisla debatirati in se prepirati, ali bi ali ne bi na elektriko. Usmeritev je zapovedana in treba se bo pač prilagoditi. Res nima smisla, da se polariziramo še na tem področju.


11.03.2023

Test pnevmatik

Pred 50 leti je nemški avtomobilski klub ADAC izvedel in objavil prvi test pnevmatik. Tako so zdaj avtomobilski klubi in potrošniške organizacije, ki sodelujejo pri testih pripravili test 50-letnih pnevmatik. To je tudi prvi test, pri katerem so v skupno oceno vključena tudi trajnostna merila.


04.03.2023

Elektrifikacija letal

Sašo Knez je trboveljski podjetnik, ki ga je v poslovne vode potegnilo navdušenje do letenja. V podjetju so med drugim specializirani tudi za sestavljanje simulatorjev letenja in ker zeleni prehod zadeva tudi letala, je elektrifikacija na tem področju seveda ena od vodilnih tem.


25.02.2023

Še nikoli ni bilo prodanih tako malo novih avtomobilov

V tem stoletju v Sloveniji še nismo imeli tako skromne prodaje novih osebnih avtomobilov. Pod 50 tisoč je bilo prodanih le še leta 2012, zdaj pa smo torej dosegli nov rekord, prodanih je bilo le nekaj čez 46 tisoč vozil.


18.02.2023

Hitrosti na nemških avtocestah

Nemčija je znana kot edina država v Evropi, kjer ni omejitve hitrosti na avtomobilskih cestah. No, od vseh avtocest jih je približno tretjina, kjer zares ni omejitev, pa še tam je po večini gneča, tako da o kakšnih visokih hitrostih lahko samo sanjamo. Zdaj ni prvič, da so v Nemčiji spet glasnejši tisti, ki bi radi uzakonili omejitev hitrosti, in morda jim bo nekoč tudi uspelo, a za zdaj se zdi, da bo ostalo vse tako, kot je bilo. Andrej Brglez spomni, da so prav v Nemčiji pred dobrim stoletjem zgradili prve kilometre avtomobilske ceste.


Stran 3 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov