Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

V iskanju sobivanja na slovenskih cestah

21.10.2015

Bi kupili električni avtomobil?

Največji prometni problem v Evropi so namreč pešci, kolesarji in motoristi.

Prihajajo novi in novi – začnimo z največjim. Pripeljal se je novi Fiatov Doblo, in sicer v potniški različici. Avtomobil je postal pravi družinski prevoznik, uporaben, udoben in praktičen. Nekateri so mu do zdaj očitali nekoliko robato in ne pretirano privlačno podobo, zdaj je doblo tudi v tem pogledu doživel prijetno spremembo. Notranjost avtomobila so po videzu in kakovosti materialov bolj približali običajnim osebnim avtomobilom. Ena od bistvenih prednosti je zdaj prostornost – v krajši doblovi različici je prostora za prtljago za 790 litrov, v 37 cm daljši pa za 1050 litrov. Z odstranjevanjem sedežev (ki jih je lahko tudi sedem) lahko prtljažni prostor naraste celo na 4000 litrov prostornine. V ponudbi je tudi doblo s povišano panoramsko streho – tako se notranja višina poveča na 155 cm. Posebna izvedba z elektronsko zaporo diferenciala na prednjih kolesih pa se imenuje trekking. Šibkejši, 1,4-litrski bencinski motor zmore 70 kilovatov, močnejši, ki ga lahko poganja tudi zemeljski plin, pa 88. Enako zmogljivi sta tudi 1,6-litrski dizelski različici. Najnižja cena za najnovejši doblo četrte generacije: 12.690 evrov.

Novi VW Touran je nekoliko večji, lažji in lahko bi rekli, da je tudi oblikovno bolj privlačen od predhodnika. Daljša je medosna razdalja, kar pomeni več prostora v notranjosti. Touran s petimi sedeži ima prtljažnik s prostornino kar 743 litrov. Novost so recimo prilagodljivi vodoravno zložljivi sedeži s sistemom Fold Flat v pet- ali sedemsedežni izvedbi vozila. Ob kopici inovativnih dodatkov, ki zagotavljajo večjo varnost in boljšo povezljivost, je treba opozoriti na pogonske agregate – dva turbobencinska (1,2 in 1,4 TSI) in 1,6- in dvolitrski turbodizel – vsi ustrezajo novemu evropskemu okoljskemu standardu EU 6. Cene novega tourana se v primerjavi s predhodnikom niso spremenile – gredo od 21.500 evrov navzgor. Glede na to, da so v predprodajnem obdobju v zadnjih dveh mesecih sklenili že 145 prodajnih pogodb, kaže, da zadnji dogodki v zvezi z nepravilnim delovanjem turbodizelskih motorjev pri Volkswagnu ne vplivajo na zmanjšanje prodaje. Povejmo še, da so prejšnjo generacijo tourana izdelovali od leta 2002 in ga naredili v približno dva milijona primerkih – pri nas so jih prodali skoraj 6.600. Načrtujejo, da bi jih lahko v prihodnjem letu prodali vsaj 800.

Naslednji, ki se je v minulih dneh v novi podobi predstavil kupcem, pa je eden tistih, ki bolj redko zapeljejo v slovenske garaže – novi Jaguar XF. Z novimi tehnologijami in več leska so ga precej približali prestižnemu modelu XJ in obenem oddaljili od manjšega XE. Čeprav je za kakšen milimeter krajši od predhodnika, je zaradi podaljšane medosne razdalje prostornejši, zaradi aluminijaste zgradbe pa tudi bistveno lažji. Pri proizvajalcu zatrjujejo, da so v XF vgradili le najboljše materiale, ne manjkajo napredni asistenčni sistemi ter možnosti povezljivosti z mobilnimi napravami. Kar zadeva vožnjo, XF obljublja veliko – mogoče si je omisliti tudi tehnologijo nastavljive dinamike, ki vozniku omogoča prilagajanje nastavitev blažilnikov, krmiljenja, motorja in osemstopenjskega samodejnega menjalnika. Možen je tudi štirikolesni pogon. Dvolitrski dizel je na voljo s 120 ali 132 kilovati moči, trilitrski zmore 220 kilovatov; bencinski je ali 177-kilovatni dvolitrski ali trilitrski šestvaljnik z 275 kilovati. Če upoštevamo promocijski popust, je najcenejši XF na voljo za nekaj manj kot 37 tisočakov; s to ceno je omenjeni jaguar nedvomno resna grožnja konkurentom: BMW-jevi petici, Audijevi šestici in Mercedesu razreda E; na leto jih načrtujejo prodati vsaj 20.

Land Rover se ni družil z Valom 202 vsaj desetletje in več, zato smo nekoliko iz forme. Range Roverju in Evoqueu se je pred kratkim pridružil še Land Rover Discovery sport. Discovery je sicer legendarno ime in avto je prvi popeljal na brezpotja televizijske ekipe in avanture želje urbane imenitneže. A zadeva, ki stoji pred nami, je daleč od oranžnih, s stopničasto streho ozaljšanih, z vitli in rezervnim kolesom grozečih Discoveryjev iz osemdesetih in devetdesetih. V bistvu je Discovery sport imeniten, a vendarle klasični SUV. Da te toliko časa ni v družbi nekega proizvajalca, ima tudi dobre plati – lahko si iskreno presenečen in začuden. Discovery je predvsem nadvse imeniten avtomobil. Mogočen, a neštorast, eleganten, a ne konservativen, malce spominja na veliko prodajno uspešnico te znamke, a vseeno deluje, kot da mu nekaj blata in vode ne bo ravno škodovalo. Česar pa za evoque recimo ne moremo trditi. Notranjost je prestižna in čista. Jasnost in berljivost instrumentov ter vodenje samodejnega menjalnika s pomočjo velikega gumba le poudarjata ekstravaganco, vse tehnikalije pa so zbrane v naboru elektronskih ukazov, imenovanih Terrain Response. Gre za to, da vnaprej izberemo vozne razmere, v katerih smo se znašli, avtomobil pa nato tako štirikolesni pogon kot še nekatere elemente vozila kar najbolj uskladi z zahtevami podlage. Agregat je odličen 2,2-litrski dizel, ki sorazmerno zajeten avtomobil premika brez vsakršnih težav, oprema in splošna prezenca avtomobila pa sugerirata, da je sicer zmožen voziti tudi med grmovjem, a da to nima nobenega večjega smisla. To stališče je nekje med angleško nonšalantnostjo in angleškim humorjem.

Prejšnji teden je javna Agencija RS za varnost v prometu pripravila letni posvet z občinskimi sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, na njem so predstavili tudi projekt SafetyCube. Glavni cilj projekta je po besedah Georga Yannisa z Nacionalne tehnične univerze v Atenah zelo zahteven: “Določiti je treba specifične rešitve za specifična vprašanja prometne varnosti, da bi tako pomagali vsem, ki odločajo na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, sprejeti prave odločitve, podkrepljene s podatki in znanstvenimi raziskavami.”

Izdelali bodo torej seznam učinkovitih prometnovarnostnih ukrepov z obsežno zbirko podatkov, ki naj bi si jo med seboj izmenjevali na evropski ravni. Po besedah Georga Yanissa je Slovenija veliko više od evropskega povprečja in je v minulih letih zaradi sistematičnega dela močno napredovala, kar pa ne pomeni, da ne more še bolj. Največji prometni problem v Evropi so namreč pešci, kolesarji in motoristi. Pomembno je razumeti, da morajo uporabniki cest najti način sobivanja. To ni težko v glavnini mreže, problematična pa so križišča. Tu bi morale lokalne oblasti najti take rešitve, da se kolesarji, pešci in avtomobilisti ustrezno razumejo in se ob koncu dneva spoštujejo. Hkrati morajo tako kolesarji kot pešci in vozniki razumeti, da morajo upočasniti, saj je bolje izgubiti nekaj sekund in dobro pregledati cesto pred prečkanjem kot pa priti v konflikt.


Avtomobilsko prometne minute

866 epizod


Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.

V iskanju sobivanja na slovenskih cestah

21.10.2015

Bi kupili električni avtomobil?

Največji prometni problem v Evropi so namreč pešci, kolesarji in motoristi.

Prihajajo novi in novi – začnimo z največjim. Pripeljal se je novi Fiatov Doblo, in sicer v potniški različici. Avtomobil je postal pravi družinski prevoznik, uporaben, udoben in praktičen. Nekateri so mu do zdaj očitali nekoliko robato in ne pretirano privlačno podobo, zdaj je doblo tudi v tem pogledu doživel prijetno spremembo. Notranjost avtomobila so po videzu in kakovosti materialov bolj približali običajnim osebnim avtomobilom. Ena od bistvenih prednosti je zdaj prostornost – v krajši doblovi različici je prostora za prtljago za 790 litrov, v 37 cm daljši pa za 1050 litrov. Z odstranjevanjem sedežev (ki jih je lahko tudi sedem) lahko prtljažni prostor naraste celo na 4000 litrov prostornine. V ponudbi je tudi doblo s povišano panoramsko streho – tako se notranja višina poveča na 155 cm. Posebna izvedba z elektronsko zaporo diferenciala na prednjih kolesih pa se imenuje trekking. Šibkejši, 1,4-litrski bencinski motor zmore 70 kilovatov, močnejši, ki ga lahko poganja tudi zemeljski plin, pa 88. Enako zmogljivi sta tudi 1,6-litrski dizelski različici. Najnižja cena za najnovejši doblo četrte generacije: 12.690 evrov.

Novi VW Touran je nekoliko večji, lažji in lahko bi rekli, da je tudi oblikovno bolj privlačen od predhodnika. Daljša je medosna razdalja, kar pomeni več prostora v notranjosti. Touran s petimi sedeži ima prtljažnik s prostornino kar 743 litrov. Novost so recimo prilagodljivi vodoravno zložljivi sedeži s sistemom Fold Flat v pet- ali sedemsedežni izvedbi vozila. Ob kopici inovativnih dodatkov, ki zagotavljajo večjo varnost in boljšo povezljivost, je treba opozoriti na pogonske agregate – dva turbobencinska (1,2 in 1,4 TSI) in 1,6- in dvolitrski turbodizel – vsi ustrezajo novemu evropskemu okoljskemu standardu EU 6. Cene novega tourana se v primerjavi s predhodnikom niso spremenile – gredo od 21.500 evrov navzgor. Glede na to, da so v predprodajnem obdobju v zadnjih dveh mesecih sklenili že 145 prodajnih pogodb, kaže, da zadnji dogodki v zvezi z nepravilnim delovanjem turbodizelskih motorjev pri Volkswagnu ne vplivajo na zmanjšanje prodaje. Povejmo še, da so prejšnjo generacijo tourana izdelovali od leta 2002 in ga naredili v približno dva milijona primerkih – pri nas so jih prodali skoraj 6.600. Načrtujejo, da bi jih lahko v prihodnjem letu prodali vsaj 800.

Naslednji, ki se je v minulih dneh v novi podobi predstavil kupcem, pa je eden tistih, ki bolj redko zapeljejo v slovenske garaže – novi Jaguar XF. Z novimi tehnologijami in več leska so ga precej približali prestižnemu modelu XJ in obenem oddaljili od manjšega XE. Čeprav je za kakšen milimeter krajši od predhodnika, je zaradi podaljšane medosne razdalje prostornejši, zaradi aluminijaste zgradbe pa tudi bistveno lažji. Pri proizvajalcu zatrjujejo, da so v XF vgradili le najboljše materiale, ne manjkajo napredni asistenčni sistemi ter možnosti povezljivosti z mobilnimi napravami. Kar zadeva vožnjo, XF obljublja veliko – mogoče si je omisliti tudi tehnologijo nastavljive dinamike, ki vozniku omogoča prilagajanje nastavitev blažilnikov, krmiljenja, motorja in osemstopenjskega samodejnega menjalnika. Možen je tudi štirikolesni pogon. Dvolitrski dizel je na voljo s 120 ali 132 kilovati moči, trilitrski zmore 220 kilovatov; bencinski je ali 177-kilovatni dvolitrski ali trilitrski šestvaljnik z 275 kilovati. Če upoštevamo promocijski popust, je najcenejši XF na voljo za nekaj manj kot 37 tisočakov; s to ceno je omenjeni jaguar nedvomno resna grožnja konkurentom: BMW-jevi petici, Audijevi šestici in Mercedesu razreda E; na leto jih načrtujejo prodati vsaj 20.

Land Rover se ni družil z Valom 202 vsaj desetletje in več, zato smo nekoliko iz forme. Range Roverju in Evoqueu se je pred kratkim pridružil še Land Rover Discovery sport. Discovery je sicer legendarno ime in avto je prvi popeljal na brezpotja televizijske ekipe in avanture želje urbane imenitneže. A zadeva, ki stoji pred nami, je daleč od oranžnih, s stopničasto streho ozaljšanih, z vitli in rezervnim kolesom grozečih Discoveryjev iz osemdesetih in devetdesetih. V bistvu je Discovery sport imeniten, a vendarle klasični SUV. Da te toliko časa ni v družbi nekega proizvajalca, ima tudi dobre plati – lahko si iskreno presenečen in začuden. Discovery je predvsem nadvse imeniten avtomobil. Mogočen, a neštorast, eleganten, a ne konservativen, malce spominja na veliko prodajno uspešnico te znamke, a vseeno deluje, kot da mu nekaj blata in vode ne bo ravno škodovalo. Česar pa za evoque recimo ne moremo trditi. Notranjost je prestižna in čista. Jasnost in berljivost instrumentov ter vodenje samodejnega menjalnika s pomočjo velikega gumba le poudarjata ekstravaganco, vse tehnikalije pa so zbrane v naboru elektronskih ukazov, imenovanih Terrain Response. Gre za to, da vnaprej izberemo vozne razmere, v katerih smo se znašli, avtomobil pa nato tako štirikolesni pogon kot še nekatere elemente vozila kar najbolj uskladi z zahtevami podlage. Agregat je odličen 2,2-litrski dizel, ki sorazmerno zajeten avtomobil premika brez vsakršnih težav, oprema in splošna prezenca avtomobila pa sugerirata, da je sicer zmožen voziti tudi med grmovjem, a da to nima nobenega večjega smisla. To stališče je nekje med angleško nonšalantnostjo in angleškim humorjem.

Prejšnji teden je javna Agencija RS za varnost v prometu pripravila letni posvet z občinskimi sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, na njem so predstavili tudi projekt SafetyCube. Glavni cilj projekta je po besedah Georga Yannisa z Nacionalne tehnične univerze v Atenah zelo zahteven: “Določiti je treba specifične rešitve za specifična vprašanja prometne varnosti, da bi tako pomagali vsem, ki odločajo na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, sprejeti prave odločitve, podkrepljene s podatki in znanstvenimi raziskavami.”

Izdelali bodo torej seznam učinkovitih prometnovarnostnih ukrepov z obsežno zbirko podatkov, ki naj bi si jo med seboj izmenjevali na evropski ravni. Po besedah Georga Yanissa je Slovenija veliko više od evropskega povprečja in je v minulih letih zaradi sistematičnega dela močno napredovala, kar pa ne pomeni, da ne more še bolj. Največji prometni problem v Evropi so namreč pešci, kolesarji in motoristi. Pomembno je razumeti, da morajo uporabniki cest najti način sobivanja. To ni težko v glavnini mreže, problematična pa so križišča. Tu bi morale lokalne oblasti najti take rešitve, da se kolesarji, pešci in avtomobilisti ustrezno razumejo in se ob koncu dneva spoštujejo. Hkrati morajo tako kolesarji kot pešci in vozniki razumeti, da morajo upočasniti, saj je bolje izgubiti nekaj sekund in dobro pregledati cesto pred prečkanjem kot pa priti v konflikt.


17.10.2020

E-Mobilnost postaja vsakdan

Za prihodnji teden je pri nas napovedan 7. simpozij E-mobility in 2. konferenca lokalne e-mobilnosti. Kot razlaga organizator Primož Lemež bo vsa stvar tokrat morala potekati preko internetnih povezav, kar je po eni strani tudi prednost, saj bo tako lahko sodelovalo nekaj strokovnjakov, ki sicer ne bi mogli priti na simpozij. Sicer gre pri nas na elektriko bolj počasi, a gre, trdi Lemež. Vozili smo električnega križanca tradicionalne angleške znamke MG, ki je že nekaj časa v kitajskih rokah. Pričakali pa smo tudi uradno predstavitev naslednjega električnega modela iz Volkswagna, to je ID.3. VW načrtuje do leta 2024 vložiti v razvoj električne mobilnosti 33 milijard evrov.


10.10.2020

Vodik lahko postane resna izbira

Če bi sklepali po medijski prisotnosti v zadnjem času, potem je zagotovo elektrika med pogonskimi gorivi v tem času najbolj aktualna in vroča. Andrej Brglez pa poudarja, da potekajo resna testiranja letal, ladij, tovornjakov in avtobusov na vodik. Če vodik kot pogonsko sredstvo prodre med te velike porabnike, potem bo zagotovo morala slediti tudi avtomobilska industrija. Fordov ranger wildtrack je atraktiven in zmogljiv poltovornjak, ki mu ob terenskih sposobnostih ne manjka tudi urbanih ambicij. Zabeležimo še prihod prenovljenega najbolj prodajanega Citroenovega modela C3.


03.10.2020

Črni ogljik je resen onesnaževalec

Andrej Brglez se sprašuje, koliko ljudi bi še sedelo po lokalih ob cestah, če bi se zavedali, kaj jim prinašajo izpušne cevi mimovozečih avtomobilov.


26.09.2020

Teden mobilnosti

Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.


19.09.2020

Znanilci sprememb v mestni mobilnosti

Ustvarjalci TV oddaje Avtomobilnost so pred dnevi povabili voznike električnih skirojev na poligon, kjer so se preizkušali v obvladovanju vožnje in reševali tudi nekatere situacije, ki se pojavljajo v vsakdanjem prometu in so lahko izjemno nevarne, recimo zaviranje v sili in izogibanje oviri s skirojem sta lahko kar zahtevna manevra. Udeleženci so delili svoje izkušnje, ki jih doživljajo v stiku z drugimi udeleženci in opozarjali na nedorečenost, kar zadeva status skirojev v prometu. Vesna Marinko iz Agencije za varnost prometa je poudarila, da je status skiroja najbolje zakonsko urejen v Nemčiji, pri nas je še veliko vprašanj, na katere nimamo odgovorov, zakon pa je v nastajanju. Andrej Brglez pa je poudaril, da so električni skiroji šele prvi znanilci sprememb v mobilnosti, ki nas v prihodnosti čakajo v mestih. Zaenkrat pa pri nas še vedno velja, da jaz pazim na vse okrog sebe in upam, da tudi vsi ostali pazijo name in potem lahko to prometno vozlišče različnih udeležencev in hitrosti kolikor toliko varno funkcionira.


12.09.2020

Kitajci ne marajo vonja po preznojenih nogavicah

Tokrat se bomo posvetili vonjavam v avtomobilski kabini. Te so seveda še kako pomembne za dobro počutje. Mnogi bi verjetno pritrdili, da imajo najraje "vonj po novem", čeprav bi ga natančneje pravzaprav težko definirali. Zanimivo je, da so Kitajci tisti, ki vonjav v avtomobilu ne marajo, radi imajo nevtralen vonj. Ustvarjanje različnih vonjev v avtomobilu je sicer prava znanost, tisti, ki so specializirani za ustvarjanje in ločevanje vonjev, so sposobni zaznavati tudi do 8000 različnih vonjav.


05.09.2020

Pol ure polnjenja, 470 kilometrov dosega in cena pod 30 tisočakov

Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.


29.08.2020

Slovenci vozimo relativno nove avtomobile

Pri Evropski zvezi avtomobilskih proizvajalcev so razkrili, da je bilo na cestah EU ob koncu leta 2018 več kot 267 milijonov vozil, največ v Nemčiji, nekaj več kot 47 milijonov. Takrat je bil povprečen avto star 10,8 leta. Najstarejše avte vozijo v Litvi, Estoniji in Romuniji, starejše od Slovencev vozijo tudi Španci, Portugalci, Italijani, Grki, Hrvati. Daleč najmlajše avte vozijo v Luksemburgu, pa v Veliki Britaniji in Avstriji. Pri nas imamo sicer občutek, da je naš vozni park precej star, a je bila leta 2018 povprečna starost avtomobila v Sloveniji 10,1 leta, torej je bil celo nekaj mlajši od povprečja. Kar zadeva povprečje vozil na tisoč prebivalcev, pa je Slovenija s številko 652 celo na sedmem mestu v EU – evropsko povprečje je 610 motornih vozil. Številke so morda na nek način kar malo presenetljive, ampak Andrej Brglez ugotavlja, da obstajajo vzroki za to. Pogledati je treba nekaj deset let nazaj.


22.08.2020

V Francoski vasici se vsi vozijo na elektriko

Digitalna tehnologija je v avtomobile prinesla uravnavanje funkcij na dotik. Lahko rečemo, da se je s tem začela nova doba, ponujajo se nove rešitve, nešteto funkcij, praktično vse, lahko upravljamo na zaslonu na dotik. K razmisleku o tem, kaj lahko prinesejo posledice upravljanja na zaslonih na dotik, je Andreja Brgleza navedla nedavna nesreča avtomobila Tesla Model 3 v Nemčiji oziroma razsodba tamkajšnjega sodišča po tem. Pogledamo tudi v vasico, kjer se vsi vozijo na elektriko, potem sedemo na – kot pravi Marko Radmilovič, 850 kubično kobilico in nato še v robustnega terenca, ki vas za 20 tisočakov brez sramu in težav zapelje tudi po avtocesti. Opozorimo tudi, da stlačiti pohištvo v avtomobil pogosto ni enostavno, prevoz pa je lahko tudi nevaren.


08.08.2020

Pes dobro vpliva na voznika

Pravzaprav je vseeno, v kakšnem avtomobilu prevažamo psa – no, prav je že, da ima dovolj prostora oziroma se počuti kolikor toliko v redu. Tokrat spomnimo na dejstvo, da se ljudje drugače obnašajo za volanom, se bolje počutijo, so bolj previdni, če prevažajo v avtomobilu psa. Da psi, dobro, pomirjujoče, vplivajo na voznike, so pokazale raziskave. V tem je prav gotovo nekaj resnice, pritrjuje tudi Andrej Brglez. Zapeljemo se s Suzukijem SX4 s-cross, ki je opremljen z mehkim hibridom.


01.08.2020

Hibrid ni eden, hibridov je več

Dizel, bencin, zadnje čase še elektrika – to so osnovne pogonske možnosti, ki jih poznamo in so nam razumljive. Tudi za hibride ste vsi seveda slišali, mnogi nekatere tudi poznate, najbolj zagotovo toyotine, ki so na tržišču že več kot 20 let. Spomniti pa moramo, da je zdaj je precej proizvajalcev, ki ponujajo hibridna vozila in da so med njimi tudi kar precejšnje razlike. Ker je tudi oznak kar nekaj, se prav lahko med vsemi temi kraticami tudi z lahkoto zmedemo. Andrej Brglez razloži, da v osnovi poznamo tri hibridna vozila: hibridno električno vozilo, priključno hibridno električno vozilo in mehko električno hibridno vozilo. Posvetimo se tudi novemu vozilu, ki je za mnoge Slovence še vedno avtomobil številka ena, za mnoge že več kot 40 let. Golf morda za koga v zadnji osmi generaciji celo ne bo najboljši, je pa zagotovo s svojo digitaliziranostjo avtomobil prihodnosti, da ne rečemo avtomobil iz prihodnosti.


25.07.2020

Asistenčnim sistemom še ne zaupamo

Doktorica Darja Topolšek s Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru je skupaj s študenti izpeljala raziskovalni projekt z naslovom Prometno varnostni vidik asistenčnih sistemov v osebnih avtomobilih. Ugotovljeno je bilo, da kupci premalo poznajo asistenčne sisteme. Kar zadeva prodajalce v avtomobilskih salonih, jih večina trdi, da sisteme dobro poznajo, v resnici pa njihovo znanje ni tako zelo široko in jih potencialnim kupcem premalo natančno predstavljajo. Pogosto so mnogi varnostni sistemi skupaj v paketu z še drugimi dodatki, ki jih sicer kupec ne bi izbral. Ugotovljeno je bilo tudi, da večina kupcev asistenčnim sistemom še ne zaupa. Andrej Brglez poudarja, da se mnogi kupci potem, ko določen sistem spoznajo in ga preizkusijo (recimo radarski tempomat) navdušijo nad njim in se jim zdi nujno, da ga imajo. Vozil nas je Nissanov novi mali posebnež juke, ki je večji in udobnejši od predhodnika.


18.07.2020

Asistenčni sistemi na dveh kolesih

Asistenčni sistemi v osebnih avtomobilih – na to temo smo na Valu 202 že marsikaj povedali. Logično je, da se zdaj večina sistemov, ki pomagajo pri vožnji, jo naredijo bolj varno, včasih tudi bolj zabavno, seli tudi v motocikle. A vozilo na dveh kolesih je vseeno drugačno, tako se vsega ne da enostavno preseliti iz avtomobilov v motocikle, na primer zaviranja v sili, ki je v avtomobilih zelo uporabno in učinkovito. Eden takih modernih športno potovalnih motociklov je prav gotovo tudi BMW z oznako R 1250 RS. Tega je preizkušal Marko Radmilovič. Več o asistenčnih sistemih pa pove Andrej Brglez.


11.07.2020

Novosti iz Forda, Audija in Toyote

Argumenti, ki so fordovo kugo v zadnjem desetletju naredili tako popularno, so prostornost, prilagodljivost in velika izbira tako različic opreme, kot izbire agregatov in menjalnikov. Pri novem Audiju A3 ob odpiranju vrat sistem izstopajočega opozori na nevarnost od zadaj – radar zaznava premikanje 70 metrov daleč. Pri Toyoti so predstavili proace city. Gre za vozilo, ki ga že poznamo iz skupine PSA, torej berlingo oziroma rifter, pa tudi Opel combo life sodi v to skupino ožjih sorodnikov. Na voljo sta dve dolžini, v tovorni različici je 3,3 oziroma 4,3 kubičnega metra prostora, tako lahko tovorna različica sprejme dve evropaleti. V potniški različici je pri obeh dolžinah možno izbrati 5 ali 7 sedežev.


04.07.2020

Kako natančni smo lahko pri napovedovanju mobilnosti v prihodnosti?

Kako natančni smo lahko pri napovedovanju mobilnosti v prihodnosti? Vemo da bo tudi jutri pomembna. Celo ključna. Na kaj najprej pomislimo, ko rečemo, da bo popolnoma drugačna. Da bo elektrificirana. Pa povezana, deljena in avtonomna. Pa je to res vse kar lahko vemo o prihodni mobilnosti. Janez Martinčič in Andrej Brglez povesta, da vemo še veliko več, a da bo treba novo prihodnost najprej tudi živeti v posebnem mestu - laboratoriju, ki ga na Japonskem gradi Toyota in v katerem se bodo ljudje naučili živeti z roboti. Ne samo avtomobilskimi, ampak tudi s številnimi drugimi.


30.12.2021

APM 1. 1. 2022

Med vsemi dobrotami, ki jih prinaša nova octavia, posebej omenimo, da je to prva Škoda s prikazovalnikom »head-up«, z elektronskim načinom pretikanja samodejnega menjalnika, prvič tudi s tripodročno klimatsko napravo, ponuja pa tudi matrične žaromete LED. Beležimo tudi prihod novega Suzukijevega ignisa. Zapeljal pa nas je Volkswagen tiguan "Allspace", ki je imeniten in prostoren prevoznik.


27.06.2020

Ali smo pripravljeni na avtonomno vožnjo

Mnogi od nas še niso pripravljeni, da bi izpustili volan svojega vozila iz rok in prepustili upravljanje robotu. A avtonomna vožnja se napoveduje, prihaja. Andrej Brglez poudarja, da sta poti v avtonomno vožnjo dve: prva, tehnološka, bo hitra, tista druga, ki se ima zgoditi v naših glavah, pa bo bolj počasna. Vozili smo Nissan X-trail z dizlom in bencinarjem. Volkswagen predstavlja novi arteon, tudi v različici Shooting Brake, Opel napoveduje prihod nove mokke.


20.06.2020

Prevoz koles na avtomobilu

Danes spet na kolo, pravzaprav ga bomo tokrat najprej pritrdili na nosilec na našem avtomobilu. Pri tem opravilu moramo biti kar natančni, saj ima vožnja s kolesom na strehi ali pač na nosilcu zadaj svoje zakonitosti. Pred vožnjo moramo preveriti tlak v pnevmatikah – dodatna obtežitev pač zahteva prilagoditev. Vožnja s kolesi na strehi ali na nosilcu zadaj pa nato zahteva tudi dodatno pozornost, saj se obnašanje vozila v določenih situacijah lahko kar občutno spremeni. O povpraševanju in primerni izbiri nosilcev za kolesa bo spregovoril Luka Bobnar iz Thule Store iz Ljubljane, naj moramo biti še posebej pozorni ob prevažanju koles na avtomobilu pa bo opozoril Andrej Brglez.


13.06.2020

Andrej Brglez: Mobilnost jutrišnjega dne mora biti javno dobro

O prometu nikakor ne moremo razmišljati kot o nekakšni samostojni stvari, ki ne vpliva na druga področja družbenega življenja. Med karanteno smo lahko videli, kako hitro smo v mestih zadihali čistejši zrak, ker je bilo avtomobilov na cesti znatno manj. Podobno promet vpliva tudi na druga področja družbenega življenja. O tem, kako vpliva in kakšna prihodnost premikanja nas čaka, se je Jan Grilc pogovoril z Andrejem Brglezom, opazovalcem mobilnosti in strokovnim sodelavcem Vala 202 za področje prometa.


13.06.2020

Gremo mi na elektriko

Korona virus je, kar zadeva avtomobilski trg, še najmanj škode povzročil na področju električnih vozil, kar je po svoje logično, saj povpraševanje za zdaj še krepko presega ponudbo. Ponekod se je v tem času povpraševanje po električnih vozilih celo občutno povečalo, recimo v Nemčiji. Pri nas trg električnih vozil trenutno obsega približno 2.000 vozil in raste iz leta v leto. Primož Lemež, ki že vrsto let pozorno spremlja razvoj trga električnih vozil, ugotavlja, da je pri nas infrastruktura več kot zadostna, nered pa vlada pri polnjenju baterij.


Stran 9 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov