Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vas bo popeljal Janez Martinčič.
Seat je prenovil svojega leona, skoda octavio, fiat je pripeljal dva nova tipa, vozili pa smo tudi dva pametna in bistra, ki oba skupaj lahko peljeta največ šest oseb; potem pa se posvetimo še vožnji s samovozečim volvom…
Seat, dolga leta grdi raček koncerna Volkswagen, počasi postaja labod. Ateco že poznamo, vznemirjeni čakamo na novo ibizo, ampak zdaj je napočil čas za leona. Brez dvoma najpomembnejši Seatov model je star dobra štiri leta, kar je ob trenutni avtomobilski histeriji veliko časa. Ker avtomobilu po zunanjosti še vedno nič ne manjka, je osvežitev z najnovejšimi tehnologijami zajela predvsem elektroniko, asistenčne sisteme in svetila. Kar nekaj novosti je pri posameznih delih opreme, pri čemer je opazen poudarek celo na prestižu. Seat naj bi v teoriji s svojim španskim temperamentom skrbel za športno podobo koncerna, kar s cuprami in FR-ji še vedno dela. Raven opreme, imenovana Xcellence, nagovarja tudi umirjene, recimo jim običajne voznike. Razširitev ribnika, v katerem Španci namakajo trnke z novim vodstvom na čelu, pomeni tudi vse večjo priljubljenost kombi limuzinskih karoserijskih izpeljank, na motorni strani pa tudi pri Seatu opažajo upad priljubljenosti dizla.
Škoda je s prenovljenimi modeli octavia vstopila v tretje desetletje zgodovine. Z nekaterimi spremenjenimi ali dodanimi oblikovnimi elementi je dobila značilno ter še bolj čvrsto in urejeno podobo, znotraj so izpopolnili ambient, izboljšali upravljalne elemente in dodali nekatere asistenčne sisteme za večje udobje in varnost. Zanimiva novost je recimo ogrevanje volanskega obroča v treh različnih stopnjah. Na voljo so štirje dizelski in štirje bencinski motorji in še CNG za pogon na zemeljski plin. V dveh desetletjih so prodali več kot pet milijonov octavij, pri nas so zadnjih pet let podvojili prodajo in se bližajo številki sedem tisoč.
Fiat pa je pripeljal dva nova tipa – po sedanu še petvratnega kombilimuzinskega in karavana – z obema želi odločneje poseči tudi po zahodnih trgih, torej tudi po našem, kjer se za limuzinami kupci že nekaj časa ne ozirajo kaj dosti. Če smo že lani za limuzino trdili, da je dovolj udobna in prostorna, bomo enako potrdili tudi za oba novinca, izpostavili pa bomo večjo uporabnost in pa velikost prtljažnika, ki pri kombilimuzini znaša spodobnih 420 litrov, pri karavanu pa še bolj spodobnih 550. Tipo s šibkejšim 70 kilovatnim 1,4 litrskim bencinskim motorjem in z vstopnim paketom opreme (ki že vsebuje pomoč elektrike pri osnovnih funkcijah in klimo) stane 11 tisočakov, karavanski station wagon je tisočaka dražji. Večina bo v paketih opreme našla vse, nekatere tehnologije – recimo za večjo varnost pa treba doplačati.
Ko so leta 1998 pri Daimleru predstavili Smarta, si najbrž niso mislili, da bodo vozilo do leta 2015 prodali v 1,7 milijona primerkov. Nekje na tej poti, omamljeni od uspeha, so se odgovorni domislili, da bi dva Smarta združili v štirisedežno vozilo. In so to storili. Novo vozilo se ni imenovalo Smart-Smart (kar bi bilo logično), temveč Smart Forfour, kar bi lahko prevedli: pameten za štiri, dvosedežnik pa se je s tretjo generacijo začel imenovati: pameten za dva! (fortwo). Forfour torej lahko pelje štiri odrasle ljudi, to je preizkušeno dejstvo. Tisti zadaj bodo po nekaj deset kilometrov sicer plačali davek snovalskemu triku, ki je prostor na zadnji klopi pričaral s sorazmernim krajšanjem sedalnega dela sedežev, ampak spredaj se sedi imenitno, in varno, in potuje se udobno. Kljub skoraj smešni medosni razdalji so elementi podvozja uglašeni na moč natančno in celo buškaste ceste slovenske realnosti jih ne zmotijo preveč. No, tudi v 270 cm dolgem Fortwo potnika sedita udobno, to je treba priznati, vse drugo pa je pač tako kot je lahko pri takem malčku, ki je izrazito navdušen le na mestnih ulicah. Agregat sam je radoživ 0,9 litrski trivaljnik, ki diha s pomočjo turbine, in zmore (v našem primeru) poskočnih 66 kilovatov. Moč na cesto spravlja s pomočjo samodejnega menjalnika, kar je tudi dobrodošla novost. Menjalnik imenovan Twinamic je sodoben izdelek z dvojno sklopko, ki lahko deluje ali v športnem ali v ekonomičnemrežimu. Slednji se zdi uporabnejši, saj je njegovo delovanje bližje namembnosti avtomobila. Smart forfour še naprej ostaja pameten in po naravi stvari del te svoje hvalevredne lastnosti prenaša tudi na kupce.
Na ženevskem salonu, ki sicer še traja, smo pred mikrofon povabili Henrika Greena, podpredsednika oddelka za raziskave in razvoj pri Volvu … Kje so zdaj, kar zadeva avtonomno vožnjo …
Danes imamo sisteme druge ravni, ki jih imenujemo Pilot Assist. Pomagajo vozniku v različnih položajih z dodajanjem varnostnih zmogljivosti ali udobja. Na tej ravni je voznik vedno odgovoren za to, kar se dogaja. Kar pa želimo predstaviti do leta 2021, je sistem četrte ravni. Takrat bo sistem tisti, ki bo prevzel odgovornost. Zahteval bo stisk roke, s katerim bo voznik simbolno potrdil, da je vozilo pripravljeno za samostojno vožnjo. Po tej predaji odgovornosti bo v vozilu še vedno volan, ampak voznik potem ni več odgovoren za vožnjo. Če pa želite zapustiti urejeno cesto, morate opraviti obraten stisk roke in spet prevzeti nadzor. Gre torej za kombinacijo vožnje pod nadzorom voznika in avtonomne vožnje, med katero se lahko voznik sprosti.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Vas bo popeljal Janez Martinčič.
Seat je prenovil svojega leona, skoda octavio, fiat je pripeljal dva nova tipa, vozili pa smo tudi dva pametna in bistra, ki oba skupaj lahko peljeta največ šest oseb; potem pa se posvetimo še vožnji s samovozečim volvom…
Seat, dolga leta grdi raček koncerna Volkswagen, počasi postaja labod. Ateco že poznamo, vznemirjeni čakamo na novo ibizo, ampak zdaj je napočil čas za leona. Brez dvoma najpomembnejši Seatov model je star dobra štiri leta, kar je ob trenutni avtomobilski histeriji veliko časa. Ker avtomobilu po zunanjosti še vedno nič ne manjka, je osvežitev z najnovejšimi tehnologijami zajela predvsem elektroniko, asistenčne sisteme in svetila. Kar nekaj novosti je pri posameznih delih opreme, pri čemer je opazen poudarek celo na prestižu. Seat naj bi v teoriji s svojim španskim temperamentom skrbel za športno podobo koncerna, kar s cuprami in FR-ji še vedno dela. Raven opreme, imenovana Xcellence, nagovarja tudi umirjene, recimo jim običajne voznike. Razširitev ribnika, v katerem Španci namakajo trnke z novim vodstvom na čelu, pomeni tudi vse večjo priljubljenost kombi limuzinskih karoserijskih izpeljank, na motorni strani pa tudi pri Seatu opažajo upad priljubljenosti dizla.
Škoda je s prenovljenimi modeli octavia vstopila v tretje desetletje zgodovine. Z nekaterimi spremenjenimi ali dodanimi oblikovnimi elementi je dobila značilno ter še bolj čvrsto in urejeno podobo, znotraj so izpopolnili ambient, izboljšali upravljalne elemente in dodali nekatere asistenčne sisteme za večje udobje in varnost. Zanimiva novost je recimo ogrevanje volanskega obroča v treh različnih stopnjah. Na voljo so štirje dizelski in štirje bencinski motorji in še CNG za pogon na zemeljski plin. V dveh desetletjih so prodali več kot pet milijonov octavij, pri nas so zadnjih pet let podvojili prodajo in se bližajo številki sedem tisoč.
Fiat pa je pripeljal dva nova tipa – po sedanu še petvratnega kombilimuzinskega in karavana – z obema želi odločneje poseči tudi po zahodnih trgih, torej tudi po našem, kjer se za limuzinami kupci že nekaj časa ne ozirajo kaj dosti. Če smo že lani za limuzino trdili, da je dovolj udobna in prostorna, bomo enako potrdili tudi za oba novinca, izpostavili pa bomo večjo uporabnost in pa velikost prtljažnika, ki pri kombilimuzini znaša spodobnih 420 litrov, pri karavanu pa še bolj spodobnih 550. Tipo s šibkejšim 70 kilovatnim 1,4 litrskim bencinskim motorjem in z vstopnim paketom opreme (ki že vsebuje pomoč elektrike pri osnovnih funkcijah in klimo) stane 11 tisočakov, karavanski station wagon je tisočaka dražji. Večina bo v paketih opreme našla vse, nekatere tehnologije – recimo za večjo varnost pa treba doplačati.
Ko so leta 1998 pri Daimleru predstavili Smarta, si najbrž niso mislili, da bodo vozilo do leta 2015 prodali v 1,7 milijona primerkov. Nekje na tej poti, omamljeni od uspeha, so se odgovorni domislili, da bi dva Smarta združili v štirisedežno vozilo. In so to storili. Novo vozilo se ni imenovalo Smart-Smart (kar bi bilo logično), temveč Smart Forfour, kar bi lahko prevedli: pameten za štiri, dvosedežnik pa se je s tretjo generacijo začel imenovati: pameten za dva! (fortwo). Forfour torej lahko pelje štiri odrasle ljudi, to je preizkušeno dejstvo. Tisti zadaj bodo po nekaj deset kilometrov sicer plačali davek snovalskemu triku, ki je prostor na zadnji klopi pričaral s sorazmernim krajšanjem sedalnega dela sedežev, ampak spredaj se sedi imenitno, in varno, in potuje se udobno. Kljub skoraj smešni medosni razdalji so elementi podvozja uglašeni na moč natančno in celo buškaste ceste slovenske realnosti jih ne zmotijo preveč. No, tudi v 270 cm dolgem Fortwo potnika sedita udobno, to je treba priznati, vse drugo pa je pač tako kot je lahko pri takem malčku, ki je izrazito navdušen le na mestnih ulicah. Agregat sam je radoživ 0,9 litrski trivaljnik, ki diha s pomočjo turbine, in zmore (v našem primeru) poskočnih 66 kilovatov. Moč na cesto spravlja s pomočjo samodejnega menjalnika, kar je tudi dobrodošla novost. Menjalnik imenovan Twinamic je sodoben izdelek z dvojno sklopko, ki lahko deluje ali v športnem ali v ekonomičnemrežimu. Slednji se zdi uporabnejši, saj je njegovo delovanje bližje namembnosti avtomobila. Smart forfour še naprej ostaja pameten in po naravi stvari del te svoje hvalevredne lastnosti prenaša tudi na kupce.
Na ženevskem salonu, ki sicer še traja, smo pred mikrofon povabili Henrika Greena, podpredsednika oddelka za raziskave in razvoj pri Volvu … Kje so zdaj, kar zadeva avtonomno vožnjo …
Danes imamo sisteme druge ravni, ki jih imenujemo Pilot Assist. Pomagajo vozniku v različnih položajih z dodajanjem varnostnih zmogljivosti ali udobja. Na tej ravni je voznik vedno odgovoren za to, kar se dogaja. Kar pa želimo predstaviti do leta 2021, je sistem četrte ravni. Takrat bo sistem tisti, ki bo prevzel odgovornost. Zahteval bo stisk roke, s katerim bo voznik simbolno potrdil, da je vozilo pripravljeno za samostojno vožnjo. Po tej predaji odgovornosti bo v vozilu še vedno volan, ampak voznik potem ni več odgovoren za vožnjo. Če pa želite zapustiti urejeno cesto, morate opraviti obraten stisk roke in spet prevzeti nadzor. Gre torej za kombinacijo vožnje pod nadzorom voznika in avtonomne vožnje, med katero se lahko voznik sprosti.
Pomembno vprašanje današnjega časa je, ali smo pripravljeni razkriti in z drugimi deliti lokacijo svojega vozila. Na ta način bomo namreč lahko potovali hitreje in bolj varno. Vprašanje je seveda tudi, komu zaupati podatke. Izkušnje povedo, da nekateri spretno trgujejo z našimi podatki, mi pa od tega pravzaprav nimamo nič. Zdaj bi se tudi že morali zavedati, da če smo pripravljeni deliti svojo lokacijo, bi morali za to tudi nekaj dobiti, opozarja Andrej Brglez.
V preše in tovarne se valijo zvitki jeklene pločevine, ven prihajajo kokoši z zlatimi jajci. T-cross je ena teh kokoši, ki postavlja nova merila. Največje presenečenje v kabini je to, da ga ni. Ergonomija, počutje – mogoče še najmanj materiali – so točno taki, kot jih pri Volkswagnu pričakujete.In morda še največja prednost vozila: naša starajoča se populacija se s svojimi starajočimi se telesi lahkotno in brez zaletavanja v pločevino usede v vozilo. Tako da je teh deset centimetrov, kolikor je višji od Pola, bolj kot brezpotnim avanturam namenjenih čisto običajnemu sedenju.
Z vso odgovornostjo do javnosti in njene električne mobilnosti si upamo kot eni redkih zatrditi: »Električna mobilnost je predvsem sijajna marketinška kategorija!« Je sijajen oglasni pano za zelene aspiracije vladajočih elit, a do njene splošne uporabe bodo pretekla desetletja. Renault je ob tem eden redkih proizvajalcev, ki vsaj po našem razumevanju vidi električno prihodnost tako, kot se bo na koncu tudi udejanjila: kot eno izmed alternativ fosilnim gorivom, in Renaultev avtomobil Zoe, ne glede na to, da ga konkurenca zasmehuje kot zastarelega, predstavlja natanko to, kar električna vozila zdaj so: delno eksotična mobilna alternativa z določenim potencialom.
Ker je praznik dela, bo spregovori nekdo, katerega delo je vse prej kot enostavno in lahko, je tudi nepredvidljivo in nevarno. Henrik Ivanšek iz Ponikve pri Šentjurju je eden tistih, ki za volanom preživi več kot tretjino dneva, tovornjak je njegova pisarna že od leta 1983. Dogodivščin – takih in drugačnih se je v teh letih nabralo nešteto. Navdušenje nad kamioni pa ga je zgrabilo – podobno kot mnoge otroke, že zelo zgodaj.
Kljub temu, da je okoli avtonomne vožnje še kar nekaj negotovosti in nedorečenosti (o tem smo že večkrat govorili), pa nekateri z velikim veseljem oglašujejo vožnjo brez sodelovanja voznika, prednjači pa predvsem Tesla. Zdaj so glas dvignili nekateri pomembni proizvajalci, ki opozarjajo, da z avtonomno vožnjo ne gre hiteti in da je potrebno še prej urediti nekatera tehnična in zakonska določila. Andrej Brglez poudarja, da je v vozilih že kopica asistenčnih sistemov, da jih bo tudi vedno več, zato se da občasno prepustiti vodenje vozila robotu, a še vedno mora biti šofer pozoren in odgovoren za vsem kar se zgodi.
Dandanes so motoristične čelade veliko bolj zračne, prav tako tudi zaščitne obleke, a ko je vročina tista prava, potem je jasno, da je tudi motoristom vroče.
Dandanes so motoristične čelade veliko bolj zračne, prav tako tudi zaščitne obleke, a ko je vročina tista prava, potem je jasno, da je tudi motoristom vroče.
Nekateri avtomobilski proizvajalci razmišljajo, da bi v vozilih ponudili sistem, ki bi prevzel odgovornost avtonomne vožnje, vendar pa bi voznik moral biti v kočljivih situacijah, ki jim avto sam ne bi bil kos, sposoben v desetih sekundah prevzeti nadzor. Andrej Brglez trdi, da bi na ta način zašli na negotovo sivo področje mobilnosti. Varneje bi bilo preskočiti tretjo stopnjo avtonomne vožnje in vstopiti v četrto, kjer avtomobil lahko pelje sam, a le na točno določenih in označenih odsekih avtocest.
Zdaj že kar pogosto slišimo koga, ki se pohvali, da je že toliko in toliko kilometrov njegov avtomobil peljal samostojno, da mu je vsaj za nekaj časa prepustil upravljanje. S pomočjo aktivnega tempomata in sistema, ki avtomobil vsaj določen čas pelje po sredini voznega pasu, se da vožnjo prepustiti avtomobilu. A sistem, ki preprečuje, da bi vozilo zapeljalo čez linijo voznega pasu, deluje le nekaj časa, potem pa običajno pozove voznika, naj spet sam prevzame volan. Voznik se dotakne volana in potem avtomobil spet prevzame krmilo. Postopek se lahko ponavlja in na ta način si lahko voznik pričara približek avtonomne vožnje, ki pa seveda to v resnici ni. Gre za dobrodošlo pomoč asistenčnih sistemov, sicer pa je za vse še stoodstotno odgovoren voznik, opozarja Andrej Brglez.
Še zadnji pogled na ženevski salon, ki je sicer že zaprl vrata za obiskovalce. Elektronski sistem je zadnji dan, torej v nedeljo zvečer zaznal nekaj več kot 600 tisoč obiskovalcev, kar je približno 9 odstotkov manj kot lani. So pa seveda bolj množično v uporabi druge oblike spremljanja tamkajšnjega dogajanja. Tokrat se Andrej Brglez ozira na tiste najdražje športne in superluksuzne avtomobile. Mnoge poganja tudi elektrika, veliko pa še vedno bencin in dizel. Kakšen je smisel razstavljanja tovrstnih požrešnih vozil v luči čim bolj ekološke usmerjenosti v prihodnost. Kam so odpeljali Bugattija, ki ga cenijo na 16,7 milijona evrov.
Sprehod po ženevskem salonu, ki je ta teden še odprt. Andrej Brglez je ugotovil, da izstopata predvsem dva avtomobila, ki občutno kreirata prodajne številke pri nas – Renault clio in Peugeot 208. Predvsem clio (ki je nekako tudi naš) vsaj na zunaj ne prinaša revolucionarnih sprememb, sta pa oba nova avtomobila naredila velik korak naprej, kar zadeva kvaliteto izdelave in opremljenost s sodobnimi asistenčnimi sistemi. Peugeot 208 prihaja z bencinskimi in dizelskimi motorji, pa tudi v električni verziji ter tudi s samodejnimi menjalniki, ki jih Peugeot v zadnjem času tudi pri nas že uspešno uvaja v večjih modelih. Pisane ponudbe električnih vozil smo v zadnjih letih po salonih tudi vajeni, tokrat je morda nekaj posebnega vendarle novi Audi e-tron. Gre za sicer polnokrven premijski Audi, katerega posebnost je električni pogon.
Če bi šli v Ženevo in se sprehodili po razstavnih prostorih, bi med sijočo pločevino našli kar nekaj zelo dragih primerkov. Sicer pa največ pozornosti tam kradeta novi Renault clio in Peugeot 208, vodilni možje avtomobilske industrije pa poudarjajo, da težje najdejo skupni jezik s politiko kot nekdaj. V navadi je zdaj že nekaj časa, da v Ženevi pred otvoritvijo salona razglasijo tudi Evropski avto leta. Tokrat se je zgodilo prvič, da sta po glasovanju 60 specializiranih novinarjev iz 23 držav dva avtomobila prejela enako število točk, in sicer Jaguar I-Pace in Alpine A110. Naslov je na koncu osvojil Jaguar I-Pace, ker so ga novinarji večkrat postavili na prvo mesto.
Pozivom za uvedbo obveznega vgrajevanja sistema za samodejno zaviranje v sili za vse avtomobile so se pred časom pridružili tudi Združeni narodi – zakonodajni predlog so podpisali predstavniki 40 držav. Evropski parlament je obvezno vgrajevanje takšnega sistema sprejel kot del resolucije o reševanju življenj leta 2017. Tudi mi pozdravljamo vse pobude za obvezno uvedbo »asistenta« za zaviranje v sili, a obenem ugotavljamo, da je treba natančno določiti standarde. Praksa je tudi pokazala, da običajno preteče zelo dolgo časa, da se kakšen varnostni dodatek začne serijsko vgrajevati v vozila in bojimo se, da bo tudi tokrat tako.
Rdeča luč na semaforju jasno sporoča, da se moramo ustaviti – tako je po zakonu, tako so nas učili in še učijo. A če je križišče pregledno in imate namen zaviti desno, bi morda lahko tudi pri nas (ponekod to že počno) poskusili z vožnjo čez rdečo luč. Seveda ne gre povsod, pa tudi določena pravila je treba upoštevati, recimo obvezno je treba ustaviti in se prepričati, če je zavijanje varno. V anketi vas je bila tretjina za to, da bi zavijanje desno pri rdeči poskusno uvedli tudi pri nas.
Skoraj ne verjamem, da ne bi tudi vas že kdaj prijelo, da bi, ko ste stali na preglednem križišču pri rdeči luči, smuknili desno, ker res ni bilo nikogar nikjer. A to je po zakonu pri nas enostavno vožnja čez rdečo in zato tudi kaznivo. Marsikje v tujini je drugače, ponekod je to že dolgoletna praksa, naši severni sosedje ravno zdaj preizkušajo, ali bi to povečalo pretočnost prometa in ne zmanjšalo prometne varnosti. Tudi pri nas se je pred časom že šušljalo o morebitnih tovrstnih eksperimentih, a je potem vse potihnilo. Zanima nas, če bi vi bili za, da to morda le preizkusimo tudi pri nas.
DAB sprejemnik dandanes v avtomobilih ni več redkost, je pa EU pred kratkim naložila članicam, da v dveh letih prilagodijo zakonodajo, po kateri bodo morali biti vsi avtomobili v prodaji serijsko opremljeni z radii, ki bodo sprejemali digitalni signal. Ta omogoča nemoten in kvaliteten sprejem, večjo izbiro programov in še nekatere dodatne funkcije. Z digitalnim signalom je v Sloveniji trenutno pokritih 89 odstotkov avtocest in hitrih cest in 70 odstotkov gospodinjstev. Največja uporabnost sistema pa se kaže v avtomobilih – če torej danes kupujete avto, bodite pozorni tudi na sprejemnik, opozarja vodja organizacijske enote Oddajniki in zveze RTV Miran Dolenec.
Dve veji razmišljanja, razvoja avtonomne vožnje obstajata. Prva je, da bi vozilo sodelovalo z ostalimi in bi delilo podatke v oblaku, ki bi bil tako operater mobilnosti, druga pa – in s to se avtomobilisti bolj ukvarjajo, da bi vsak avto sam imel tako močno pamet, da bi bil sposoben se voziti sam in sobivati z ostalimi. V prehodni fazi pa bi moral robot tudi čim bolje razumeti človeške vozniške navade, da bi se lahko čim lažje znašel med človeškimi vozniki. Ker so vozniške navade, razvade in napake lahko različne po področjih in državah, bi imel avtomobil več prilagojenih programov, načinov vožnje, da bi čim bolje razumel navade voznikov in prilagodil svojo vožnjo okolju, kjer bi takrat vozil.
Teme, dogodki povezani s področjem mobilnosti, o katerih se bo letos zagotovo veliko govorilo: dolgi letalski leti bodo postali najcenejši v zgodovini – zaradi dveh novih letališč na Kitajskem in v Turčiji ter zaradi subvencij, ki jih države nudijo letalskim prevoznikom pri nabavi goriva - da bi povečale turistični priliv. Kitajci bodo nadaljevali z ekspresno gradnjo hitrih železnic, ki omogočajo hitrosti vlakov tudi preko 250 km/h. Imajo jih že 27.000 kilometrov - do leta 2025 naj bi jih zgradili še dodatnih enajst tisoč. 500 let po smrti genijalnega Leonarda da Vincija se bo v prodaji pojavil prvi avto-helikopter. Zakaj omenjamo da Vincija? Ker je to tehnično domislico imel že on.
Kaj pomeni, če telefoniramo med vožnjo – o tem smo govorili in opozarjali že neštetokrat. V teh dneh so policisti poostrili nadzor nad tem početjem – ve se, da če voznik telefonira med vožnjo, je to tako kot bi imel v krvi 0,8 promila alkohola. Ko telefoniramo, s tem obremenimo eno roko, ki bi sicer lahko bila na volanu. Zmanjša se koncentracija in izgublja pogled s ceste, naše misli niso pri stvari. Vožnja avtomobila pa je kompleksna stvar, ki zahteva celega človeka. Ne vemo tudi, zakaj vozniki, ki imajo v avtomobilih sisteme za povezavo (in teh je veliko), ne povežejo svojih naprav z avtomobilom – s tem bi vsaj osvobodili še drugo roko.
Če na hitro preletimo zaključke po zadnjem testiranju otroških varnostnih sedežev, ki ga je izvedla AMZS v sodelovanju s partnerskimi avtomobilskimi klubi in organizacijami za varstvo potrošnikov, lahko ugotovimo, da večjih varnostnih pomanjkljivosti niso odkrili. Kljub temu jih je šest dobilo oceno slabo – ker so vsebovali prevelike količine zdravju škodljivih snovi v delih sedežev, ki pridejo v stik z otrokom. K temu, da so otroški sedeži vedno bolj varni, pripomorejo tudi novi standardi. Zdaj so pomembne predvsem višine otrok. Sicer pa je priporočilo, da izbiramo med otroškimi varnostnimi sedeži, za katere so znani primerjalni testi. Če bomo torej izbrali sedež, ki ni bil testiran po evropskih standardih, je njegova ustreznost lahko zelo vprašljiva.
Neveljaven email naslov