Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Počasi se bo treba odločiti: ali je črka Q bolj znana zaradi legendarnega vodje istoimenskih laboratorijev v filmih o Jamesu Bondu, ali zaradi Audijeve linije prostočasnih vozil?
Počasi se bo treba odločiti: ali je črka Q bolj znana zaradi legendarnega vodje istoimenskih laboratorijev v filmih o Jamesu Bondu, ali zaradi Audijeve linije prostočasnih vozil?
O rokodelcih, ki neustrašnega agenta zalagajo z morilskimi igračkami v kakšni drugi rubriki Vala 202, pri nas pa o audijih. Predvsem, ker so Q-ji dobili dva nova primerka. No, nista povsem nova, a dovolj sveža, da sta v avtomobilskih minutah vzbudila nekaj pozornosti.
Q2 ima zapleteno poslanstvo in kar težaven porod, saj je s svojo velikostjo v Premium razredu moral odgovoriti na izzive, ki jih je vzpostavila konkurenca. In tega so se lotili pri Audiju zelo temeljito, saj so strokovno javnost spravili kar v precejšnjo zadrego, ko poskušamo v predal pospraviti tega zanimivega križanca. A glede na to, da si mnogo tehnike deli s klasičnim A3, si približno mislimo, kam »Q2« taco moli. Gre za atraktivno vozilo, ki pomeni kar precejšnji odmik od klasičnega Audijevega oblikovanja – predvsem z dvobarvnimi rešitvami karoserije je avtomobil resnično prikupen. Kabina je po audijevsko umirjena, a potnikom na vsakem mestu sporoča, da je sestavljena skoraj popolno. Slednje kazi nekoliko arhaično zapiranje vrat, ki jih je treba kar pošteno suniti, da opravijo svojo funkcijo. V našem primeru je vozilo poganjal dieselski 1,6 litrski štirivaljnik s 85 kilovati, ki je racionalna izbira, ni pa razgrajač. Tudi s štirikolesnim pogonom se ponavlja suv-jevska zgodba- pa ne le pri Audiju. Štirikolesni pogon bo prej izjema kot pravilo, dostopen pa le pri močnejših dizlih.
In še ena ptica je priletela v »Q-jevsko jato, novi Q5, kar nas postavlja pred teoretično vprašanje: imamo novi Q2 in novi Q5, kam bo šel Q3? Imamo jih precej na kupu in kupci znajo biti pred precej težko dilemo. Q7 je seveda še vedno vesolje za sebe, petica pa je prav to, kar voznik od vrhunskega avtomobila pričakuje. Pripravljena na vse pogoje vožnje, na vse mogoče podlage, napolnjena z vsemi tehnologijami, ki jih je leta 2017 avtomobilska industrija sposobna izdelati. Prvi vtis je, da gre za tehnološko brezkompromisen izdelek. Oblikovno imamo do dvojnega seta svetil na zadku avtomobila nekaj zadržkov. Vozilo izdelujejo preko Atlantika, z velikimi načrti za tamkajšnjo komercializacijo in najbrž je to rahlo čudaštvo posledica tozadevne globalizacije. Kot smo že poročali, je Q5 velik avtomobilski hit in v drugi generaciji je ob novi podobi največ pozornosti zbudil dodelani Quatro. Legendarni pogon že nekaj časa posoja ime tudi bolj kompromisnim rešitvam, tako tudi v tem primeru za plovbo po mirnih poteh navor prenaša le na sprednji kolesni par, zadnji se pridruži po potrebi. Dvolitrski TDI s 110 kilovati v kombinaciji s suvereno menjalniško samodejnostjo je gosposka kombinacija, prav takšna pa je tudi vožnja. Tudi na daljših poteh po zatrpanih avtocestah se voznik utrudi mnogo kasneje kot v kakšnem bolj konfekcijskem vozilu.
Veliko veselja Q5 nedvomno nudi tudi na odročnih, tudi makadamskih poteh; kaj zna na brezpotju pa vsled dobrega okusa nismo poskušali.
Na tehnološkem paviljonu na minulem Slovenskem avtomobilskem salonu so preizkusili novega. Za kakšen simulator gre, kako deluje: Jaka Sodnik, izredni profesor na Fakulteti za elektrotehniko.
Čeprav so izsledki potrdili, da so najbolj varni vozniki torej tisti v srednjih letih – recimo tako, pa so seveda tudi med mlajšimi in po drugi strani starejšimi taki, ki znajo ustrezno ukrepati v določenih stresnih situacijah na cesti.
Potem ko smo pred časom spoznali prvi škodin SUV kodiaq, bodo prihodnji teden uradno predstavili naslednji malo manjši novi kompaktni SUV – imenoval se bo Karoq, ime pa je izpeljano iz dveh besed jezika aljaških staroselcev, ki pomenita avto in puščico.
Sporočili so tudi, da so v Škodini matični tovarni v Mladi Boleslav izdelali 1,5-milijonto octavio tretje generacije. Od začetka prve sodobne generacije octavie pred 21 leti se je za ta škodin model odločilo že več kot pet milijonov kupcev.
V manj kot pol leta od lansiranja je novi Citroenov model C3 zabeležil 100 tisoč prodanih primerkov. Zanimivo je, da je vsako drugo vozilo prodano z najbogatejšim nivojem opreme, več kot 60 odstotkov kupcev pa se odloči za dvobarvno različico karoserije in s t.i. »airbump« zaščitami na bokih.
Pri Oplu so v teh dneh zabeležili 750 tisoč naročil za peto generacijo njihove corse, ki so jo na trg poslali konec leta 2014. Uspešna zgodba se je sicer začela pred 35 leti s prvo generacijo – od takrat so jih izdelali že več kot 13 milijonov.
Prodajna statistika po štirih mesecih pove, da je bilo letos v tem obdobju prodanih več kot 2.500 vozil več kot v enakem lanskem obdobju, samo v aprilu šest tisoč, skupaj skoraj 24.700. Volkswagen 3.916, Renault 3.195, Škoda 2.439. Med modeli se ne da clio – 1.434, octavia 903 in golf 895.
866 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Počasi se bo treba odločiti: ali je črka Q bolj znana zaradi legendarnega vodje istoimenskih laboratorijev v filmih o Jamesu Bondu, ali zaradi Audijeve linije prostočasnih vozil?
Počasi se bo treba odločiti: ali je črka Q bolj znana zaradi legendarnega vodje istoimenskih laboratorijev v filmih o Jamesu Bondu, ali zaradi Audijeve linije prostočasnih vozil?
O rokodelcih, ki neustrašnega agenta zalagajo z morilskimi igračkami v kakšni drugi rubriki Vala 202, pri nas pa o audijih. Predvsem, ker so Q-ji dobili dva nova primerka. No, nista povsem nova, a dovolj sveža, da sta v avtomobilskih minutah vzbudila nekaj pozornosti.
Q2 ima zapleteno poslanstvo in kar težaven porod, saj je s svojo velikostjo v Premium razredu moral odgovoriti na izzive, ki jih je vzpostavila konkurenca. In tega so se lotili pri Audiju zelo temeljito, saj so strokovno javnost spravili kar v precejšnjo zadrego, ko poskušamo v predal pospraviti tega zanimivega križanca. A glede na to, da si mnogo tehnike deli s klasičnim A3, si približno mislimo, kam »Q2« taco moli. Gre za atraktivno vozilo, ki pomeni kar precejšnji odmik od klasičnega Audijevega oblikovanja – predvsem z dvobarvnimi rešitvami karoserije je avtomobil resnično prikupen. Kabina je po audijevsko umirjena, a potnikom na vsakem mestu sporoča, da je sestavljena skoraj popolno. Slednje kazi nekoliko arhaično zapiranje vrat, ki jih je treba kar pošteno suniti, da opravijo svojo funkcijo. V našem primeru je vozilo poganjal dieselski 1,6 litrski štirivaljnik s 85 kilovati, ki je racionalna izbira, ni pa razgrajač. Tudi s štirikolesnim pogonom se ponavlja suv-jevska zgodba- pa ne le pri Audiju. Štirikolesni pogon bo prej izjema kot pravilo, dostopen pa le pri močnejših dizlih.
In še ena ptica je priletela v »Q-jevsko jato, novi Q5, kar nas postavlja pred teoretično vprašanje: imamo novi Q2 in novi Q5, kam bo šel Q3? Imamo jih precej na kupu in kupci znajo biti pred precej težko dilemo. Q7 je seveda še vedno vesolje za sebe, petica pa je prav to, kar voznik od vrhunskega avtomobila pričakuje. Pripravljena na vse pogoje vožnje, na vse mogoče podlage, napolnjena z vsemi tehnologijami, ki jih je leta 2017 avtomobilska industrija sposobna izdelati. Prvi vtis je, da gre za tehnološko brezkompromisen izdelek. Oblikovno imamo do dvojnega seta svetil na zadku avtomobila nekaj zadržkov. Vozilo izdelujejo preko Atlantika, z velikimi načrti za tamkajšnjo komercializacijo in najbrž je to rahlo čudaštvo posledica tozadevne globalizacije. Kot smo že poročali, je Q5 velik avtomobilski hit in v drugi generaciji je ob novi podobi največ pozornosti zbudil dodelani Quatro. Legendarni pogon že nekaj časa posoja ime tudi bolj kompromisnim rešitvam, tako tudi v tem primeru za plovbo po mirnih poteh navor prenaša le na sprednji kolesni par, zadnji se pridruži po potrebi. Dvolitrski TDI s 110 kilovati v kombinaciji s suvereno menjalniško samodejnostjo je gosposka kombinacija, prav takšna pa je tudi vožnja. Tudi na daljših poteh po zatrpanih avtocestah se voznik utrudi mnogo kasneje kot v kakšnem bolj konfekcijskem vozilu.
Veliko veselja Q5 nedvomno nudi tudi na odročnih, tudi makadamskih poteh; kaj zna na brezpotju pa vsled dobrega okusa nismo poskušali.
Na tehnološkem paviljonu na minulem Slovenskem avtomobilskem salonu so preizkusili novega. Za kakšen simulator gre, kako deluje: Jaka Sodnik, izredni profesor na Fakulteti za elektrotehniko.
Čeprav so izsledki potrdili, da so najbolj varni vozniki torej tisti v srednjih letih – recimo tako, pa so seveda tudi med mlajšimi in po drugi strani starejšimi taki, ki znajo ustrezno ukrepati v določenih stresnih situacijah na cesti.
Potem ko smo pred časom spoznali prvi škodin SUV kodiaq, bodo prihodnji teden uradno predstavili naslednji malo manjši novi kompaktni SUV – imenoval se bo Karoq, ime pa je izpeljano iz dveh besed jezika aljaških staroselcev, ki pomenita avto in puščico.
Sporočili so tudi, da so v Škodini matični tovarni v Mladi Boleslav izdelali 1,5-milijonto octavio tretje generacije. Od začetka prve sodobne generacije octavie pred 21 leti se je za ta škodin model odločilo že več kot pet milijonov kupcev.
V manj kot pol leta od lansiranja je novi Citroenov model C3 zabeležil 100 tisoč prodanih primerkov. Zanimivo je, da je vsako drugo vozilo prodano z najbogatejšim nivojem opreme, več kot 60 odstotkov kupcev pa se odloči za dvobarvno različico karoserije in s t.i. »airbump« zaščitami na bokih.
Pri Oplu so v teh dneh zabeležili 750 tisoč naročil za peto generacijo njihove corse, ki so jo na trg poslali konec leta 2014. Uspešna zgodba se je sicer začela pred 35 leti s prvo generacijo – od takrat so jih izdelali že več kot 13 milijonov.
Prodajna statistika po štirih mesecih pove, da je bilo letos v tem obdobju prodanih več kot 2.500 vozil več kot v enakem lanskem obdobju, samo v aprilu šest tisoč, skupaj skoraj 24.700. Volkswagen 3.916, Renault 3.195, Škoda 2.439. Med modeli se ne da clio – 1.434, octavia 903 in golf 895.
Sean Connery je leta 1963 v filmu o Jamesu Bondu v avtomobilu dvignil telefonsko slušalko in opravil klic. Dvorana se je ob tem na glas smejala ker je bilo to takrat tako neverjetno. Danes v avtomobilih uporabljamo telefone praktično vsi. Ves čas ponavljamo, da je uporaba telefona med vožnjo motnja. V modernih avtomobilih je povezava telefona z avtom sila enostavna, zato se sprašujemo, zakaj voznik ne more oziroma noče narediti tistih nekaj pritiskov na gumb telefona in vmesnik v avtu, da poveže telefon z vozilom. Tudi Andrej Brglez išče odgovor, zakaj mnogi še vedno držijo slušalko v rokah.
Poslušalci, gledalci in bralci sodelujočih medijev so z glasovanjem določili pet finalistov, ki se bodo potegovali za naslov Slovenski avto leta 2022. To so Toyota yaris cross, Škoda enyak, Opel mokka, Volkswagen ID.4 in Renault megane conquest. Zdaj bomo svoje glasove in točke dodali še novinarji in tako izbrali zmagovalca.
Neki brezimen netopir je kihnil, potem je kihnilo človeštvo, za njim še globalna ekonomija – in avtomobili so izginili. Hočemo povedati, da je do avtomobila danes spet težko priti.
Tokrat smo se dotaknili teme,ki zadeva prenekatere starše, ki imajo dojenčke oziroma majhne otroke. Mnogi namreč uporabljajo posebno metodo uspavanja teh malčkov, namreč, vozijo jih z avtom naokrog, da zaspijo. Andrej Brglez je bil zraven pri zanimivem poizkusu takega uspavanja, nekajmesečno manekenko Oto so vozili s avtomobili z različnimi pogoni in poskušali ugotoviti, kateri jo najbolj uspava. No, akcija ni najbolje uspela, vendar pa smo prepričani, da električni pogon tu ni v prednosti in da je dizel najbolj uspavalen.
Z Agencije za varnost prometa so sporočili, da zaznavajo občuten padec pri uporabi varnostnega pasu pri smrtnih prometnih nesrečah. Uporaba varnostnega pasu je pri umrlih voznikih osebnih avtomobilov komaj nekaj več kot 50 odstotna. Kje so vzroki, ali se ve, kdo so pravzaprav tisti, ki se ne pripenjajo, razmišlja Andrej Brglez. Ugotavlja, da je čisto možno, da je to nepripenjanje (veliko več je moških kot žensk) prav lahko odraz nekakšnega nezadovoljstva, tudi upora proti ukrepom, grožnjam, sploh situaciji... Je pa vse skupaj kar malo nerazumljivo, da se ljudje obračajo proti sebi, da se upirajo in s tem ogrožajo sebe.
Slovenijo je v teh dneh za nekaj ur obiskal toyotin avtomobil mirai. Tisti, ki kolikor toliko spremljate dogajanje v svetu avtomobilizma, veste, da gre za vozilo, ki ga poganja vodik oziroma električna energija, ki jo ta proizvaja. Andrej Brglez ga je imel priložnost malo zapeljati. Mirai je pred časom postavil svojevrsten rekord, z rezervoarjem, ki ga je moč napolniti v petih minutah, je prevozil več kot 1000 kilometrov. Andrej Brglez nas spomni, da je bilo avtomobilov, ki jih poganja vodik oziroma elektrika, v zgodovini že veliko. Morda pa zdaj prihaja čas, ko bo vodik postal eno resnejših pogonskih sredstev. Da pa je infrastruktura problematična, opozarja Stephan Herbst, ki je pri Toyoti generalni direktor programa vodikovega pogona in ki je spremljal miraija na obisku v Sloveniji.
Pred 60 leti je bila izdelana prva Renaultova katrca. Model so izdelovali od leta 1961 do 1994 v kar 17 državah sveta, tudi v Sloveniji; sprva v Litostroju, kasneje pa v novomeškem IMV. Zadnje izdelano vozilo na naših tleh se nahaja v muzeju v Bistri. Sicer je bilo po svetu skupno izdelanih preko osem milijonov primerkov tega vozila, ki je, ko se je prec 60 leti pojavilo, pomenilo neke vrste revolucijo ali pa vsaj prelomnico v snovanju avtomobilov. Sam se spomnim, da se nas je enkrat peljalo v katrci devet – dva sva sedela v prtljažnem prostoru na košarkarski žogi, za ostale pa se pravzaprav ne spomnim, kako so se stlačili v vozilo. V glavnem, miličniki nas niso dobili.
Da prihaja med starejšimi in mlajšimi vozniki včasih do določenih napetosti v prometu (starejši niso več tako okretni in spretni, mlajši pa pogosto zato postanejo nestrpni), vemo. V prvi vrsti starejši sami želijo, da ostanejo čim dlje samostojni v mobilnosti. Sicer pa je v bistvu za vse pomembno in smo vsi zainteresirani za to, da starejši ostanejo aktivni vozniki. Tudi avtomobilska industrija si tega želi, to potrjuje tudi Andrej Brglez.
Most med prometno kulturo in kulturo pitja alkohola je nujno zgraditi. Pri Slovencih je pitje alkohola že zgodovinsko zakoreninjeno, kar zadeva kulturo v prometu, pa tudi vemo kje smo. Ko to dvoje združimo in prepletemo, ne dobimo nič dobrega. Poleg tega nas velikokrat provocirajo "prijatelji" ali celo gostilničar, češ, enega pa že še boš; mnogi se potem težko uprejo. Andrej Brglez poudarja, da mladi dandanes vedno bolj trezno razmišljajo o teh rečeh in se tudi sprašujejo, zakaj nimamo uzakonjeno »nula nula«, ker se ve, da pijača in volan pač ne gresta skupaj, količino alkohola do dovoljene meje pa si mnogi ne znajo postaviti.
V teh dneh se je v Glasgowu na podnebni konferenci veliko govorilo o tem, kaj bodo oziroma bomo storili, da bi zmanjšali škodljive izpuste, da bi ta naš planet naredili bolj čist. Del problema je seveda že dolgo tudi promet. Andrej Brglez poudarja, da se od konference veliko pričakuje, da pa imata še vedno glavno besedo politika in ekonomija. Ne gre pa več le za izpuste, ki jih proizvajajo vozila na fosilna goriva, zdaj kupce tudi vedno pogosteje zanima, kakšni materiali so vgrajeni v vozilo.
Prejšnji konec tedna so imeli obiskovalci sejma Narava in zdravje priložnost preizkušati dva hibrida: električno kolo, ki je kombinacija človekove energije in elektrike, in hibridni avtomobil, ki je kombinacija bencinskega motorja in elektromotorja. Obe možnosti imata skupne točke, izkušnje udeležencev pa so bile zelo zanimive. S preizkušanjem obeh prevoznih sredstev so odkrivali, da se da varčevati z vsemi energijami, Andrej Brglez pa je ugotavljal, da mnogi vozniki še ne bi zaupali raznoraznim tehnologijam, ki posegajo v vožnjo. Hibridna Toyota yaris cross je prejšnji teden sodelovala pri preizkusih na sejmu Narava in zdravje, kmalu sicer obišče tudi nas. Pred dnevi pa smo vozili še en avtomobil tega uglednega japonskega proizvajalca, katerega vozila, lahko rečemo, najpogosteje povezujemo tudi z oznako hibrid. Tudi testni model C-HR je bil torej opremljen s hibridno kombinacijo pogona. Po novem je ta močnejša, in sicer gre za sodelovanje dvolitrskega 112-kilovatnega bencinskega motorja in 80-kilovatnega elektromotorja, navajajo podatek, da skupna oziroma sistemska moč znaša 135 kilovatov. Avtomobil je lahko torej kar živahen. Ker je menjalnik brezstopenjski, je ob močnejšem priganjanju kar precej glasen, veliko bolje se počuti (pa potniki tudi) ob umirjeni vožnji. Če ste dovolj nežni, je C-HR sposoben voziti samo na elektriko tudi kakšen kilometer, morda tudi več; predvsem mu gre seveda dobro po mestu pri nižji hitrosti. Sicer se da povprečje porabe ohranjati pod šestimi litri.
V okviru sejma Narava in zdravje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani poteka tudi zanimiv prikaz oziroma preizkus ekološkega načina vožnje. Udeleženci lahko preizkusijo električna kolesa, potem pa sedejo še v hibridni avtomobil in poskušajo občutke in izkušnje z vožnje s kolesom prenesti v avtomobil. Srečajo pa se tudi s kopico asistenčnih sistemov, ki jih nekateri hitro osvojijo in se jim prepustijo, drugi pa jim ne zaupajo, ker jim ti posegajo v vožnjo. Zanima nas, kakšne bodo izkušnje, tudi Andreja Brgleza, ki podrobneje razloži, za kakšen preizkus gre.
Tudi avtomobili lahko v veliki meri sodelujejo s tehnologijami, ki pripomorejo k večji varnosti, ki pomagajo potnikom v vozilih, ki pridobivajo dragocene sekunde.
Najverjetneje se praktično vsi spomnimo svoje izpitne vožnje in mnogi po nekaj letih verjetno ne verjamete, da bi zdaj kljub izkušnjam vozniški izpit ponovno opravili. Po drugi strani pa ste mnogi tudi prepričani, da vozite odlično in da bi z izpitno vožnjo uspešno opravili tudi po več letih. Ponovno opraviti voyniški izpit ni tako zelo lahko in za to imamo dokaze. V akciji Ponovno na izpitno vožnjo je sodelovalo 200 voznikov, a bi jih danes le četrtina ponovno uspešno opravila vozniški izpit. Največ težav je pri hitrosti in ustavljanju ob znaku "stop".
Kar zadeva sodelovanje Nemčije in Kitajske na področju trgovanja z avtomobili (beri izvoz nemških avtomobilov na Kitajsko), zna priti v bližnji prihodnosti do velikih sprememb.
Mi smo v naši oddaji bolj redko na kolesu, sicer pa vas je vedno več tistih, ki vam je prav kolo priljubljeno prevozno sredstvo. Če bo šlo tako naprej (in vse kaže da bo), bo kmalu (predvsem v mestih) zmanjkalo prostora za kolesarje. Morda jim ga bodo morali odstopiti avtomobili. Sicer pa se ob vsem pojavlja še en problem, namreč kolesa so vse težja in hitrejša in tako se pojavlja tudi vprašanje varnosti. Kolesarji se morajo privaditi tudi na nekatere novosti, kot je recimo zavorni sistem ABS, poudarja Andrej Brglez.
Kar zadeva promet, naše navade in sploh vse, kar se na tem področju dogaja, je tu veliko več vprašanj kot odgovorov.
V ZDA se je pojavila nova lopovska moda. Tatovi se kot vemo, sproti prilagajajo razmeram oziroma tržišču, tako so zdaj našlji naslednji avtomobilski del, ki na črnem trgu dosega visoko ceno. To je katalizator, najbolj na udaru pa so veliki terenci, ki so bolj oddaljeni od tal, torej je kraja olajšana, in pa hibridna vozila, katerih katalizatorji so manj rabljeni. V katalizatorjih je kar nekaj redkih in zato zelo dragocenih kovin. Z vseh strani se širijo najprej opozorila pred podnebnimi spremembami, takoj za njimi pa zaveze, kako jih bomo preprečili. Promet, s katerim se ukvarjamo v naši oddaji, je eden vodilnih krivcev za podneben spremembe … Zato se tokrat vozimo samo z električnimi vozili.
Avtomobilski saloni – vsi vemo, da se jim zadnje čase slabo piše. Letošnja pomladanska Ženeva je odpadla, osredni jesenski evropski salon pa je doživel kar nekaj sprememb. Najprej - ne bo več v Frankfurtu, temveč v Munchnu, manjkala bo kopica avtomobilskih znamk, spremenjena pa bo tudi vsebina. Andrej Brglez razloži, da je logično, da sejmi doživljajo take korenite spremembe, saj se spreminja celotna mobilnost.
Spomnimo se, v nekdanji "Jugi" je pred 40, 50 leti veliko pomenilo, če je nekdo imel recimo golfa, ki je bil nemški. Koliko je dandanes še pomembno, da je recimo golf izdelan v Nemčiji, Fiat v Italiji, pa Renault v Franciji. Je kaj drugače, če so avtomobili izdelani recimo v Španiji, Turčiji, na Poljskem, ali recimo v Južni Ameriki? V bistvu pa gre za to, da določene komponente za vse znamke avtomobilov (ali pa vsaj za večino) izdelujejo ene in iste tovarne, ki so na Tajskem, v Koreji, na Kitajskem. Ali je potem za kupca sploh še pomembna informacija, kje je avtomobil izdelan? Andrej Brglez pravi, da kupce seveda to še vedno zanima, čeprav v resnici vedo, da posamezne komponente avtomobilov prihajajo iz vseh koncev sveta.
Neveljaven email naslov