Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V teh dneh torej zaznamujemo 45 let Vala 202, znotraj njega pa seveda uspeva tudi le nekaj let mlajša oddaja APM.
Prvi kilometri avtoceste pri nas, zračne blazine in Val 202
V teh dneh torej zaznamujemo 45 let Vala 202, znotraj njega pa seveda uspeva tudi le nekaj let mlajša oddaja Avtomobilsko-prometne minute. Na kratko smo preverili, kako se časovnici obeh srečujeta in dopolnjujeta. Marko Radmilovič oziroma Dejan Kaloper …
Leto 1972 je bilo ne le izjemno za radijski prostor v Sloveniji, temveč je bilo pomembno tudi v okviru avtomobilsko-prometne zgodovine. Kar nekaj prelomnih dogodkov, ki so zaznamovali našo mobilnost za vedno, je potekalo prav leta 1972.
Sicer februarja in ne junija, ko je začel oddajati Val 202, je prišel iz proizvodnje petnajstmilijonti Volkswagnov hrošč in s tem na lestvici največkrat izdelanih avtomobilov prehitel legendarni Fordov model T. Čeprav je bil leta 1972 hrošč po sodobnih standardih zelo zastarel avtomobil, pa je tedaj v številnih predelih sveta še vedno veljal za standardno vozilo. Tudi na naših cestah se ga vozniki niso branili.
Istega leta pa se je tudi za slovensko mobilnost zgodil eden od redkih trenutkov, ko je prometna politika, kot je to primer tudi danes, postala torišče družbenega življenja in javnega prostora. Danes se družba intenzivno in žolčno ukvarja z drugim tirom in morebitnim tretjim pasom, takrat pa je bilo v srčiki – ne le infrastrukturne – politike odprtje prvega avtocestnega odseka.
Danes se družba intenzivno in žolčno ukvarja z drugim tirom in morebitnim tretjim pasom, takrat pa je bilo v srčiki – ne le infrastrukturne – politike odprtje prvega avtocestnega odseka.
Tri leta pred tem, leta 1969, se je ob preusmeritvi mednarodnih kreditov iz slovenskega avtocestnega programa v druge republike začela cestna afera. Po objavi v Večeru, da je zvezna vlada mednarodne kredite za avtocestna odseka Hoče-Levec in Postojna-Razdrto preusmerila na jug, so potekali javni protesti, ki so pomenili začetek konca partijskega liberalizma in Staneta Kavčiča. Pod Kavčičem je slovenska izvršna oblast izdelala ambiciozen načrt izgradnje avtocestnega omrežja, po katerem naj bi bilo vseh 594 kilometrov zgrajenih do leta 1989. Kot zanimivost – po tem načrtu naj bi kot zadnjega zgradili odsek Postojna-Rupa oziroma danes Jelšane, a, kot vemo, nas ta projekt še vedno čaka.
Leta 1970 se je kljub političnim peripetijam graditev prvega jugoslovanskega avtocestnega odseka končno le začela, čeprav je ob tem času Slovenija samostojno že obnavljala koprsko pristanišče in letališče Brnik. Prav v letu začetka oddajanja Vala 202 pa je bil prvi avtocestni odsek pri nas tudi odprt.
Ko je Val 202 žel prve uspehe, s svojo programsko shemo pa tudi dvignil kakšno obrv, so čez lužo predstavili prvo serijsko zračno blazino. Patent za zračno blazino korenini že v petdeseta leta, ko je prototip izdelal neki vojaški inženir na podlagi tehnologije, ki v podmornicah skrbi za izstrelitev torpedov.
Ko je Val 202 žel prve uspehe, s svojo programsko shemo pa tudi dvignil kakšno obrv, so čez lužo predstavili prvo serijsko zračno blazino.
V začetku sedemdesetih je Ford že predstavil floto avtomobilov oldsmobile tornado, opremljenih z zračnimi blazinami, ki so bili leta 1972 namenjeni predvsem za vladne službe, za modelno leto 1973 pa se je zapisal v zgodovino kot prvi serijski avtomobil s pripravo, ki bo oziroma je v prihajajočih desetletjih rešila več tisoč življenj. Resnici na ljubo je treba povedati, da so bile varnostne vreče iz leta 1973 na voljo le za sovoznika in seveda doplačljive. No, Američani so novost hitro izkoristili v boju proti Japoncem – takole se je propagande lotil Chreisler.
Še se bo dogajalo, nedvomno, in mi bomo skupaj z vami še vedno poskušali biti del tega dogajanja.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
V teh dneh torej zaznamujemo 45 let Vala 202, znotraj njega pa seveda uspeva tudi le nekaj let mlajša oddaja APM.
Prvi kilometri avtoceste pri nas, zračne blazine in Val 202
V teh dneh torej zaznamujemo 45 let Vala 202, znotraj njega pa seveda uspeva tudi le nekaj let mlajša oddaja Avtomobilsko-prometne minute. Na kratko smo preverili, kako se časovnici obeh srečujeta in dopolnjujeta. Marko Radmilovič oziroma Dejan Kaloper …
Leto 1972 je bilo ne le izjemno za radijski prostor v Sloveniji, temveč je bilo pomembno tudi v okviru avtomobilsko-prometne zgodovine. Kar nekaj prelomnih dogodkov, ki so zaznamovali našo mobilnost za vedno, je potekalo prav leta 1972.
Sicer februarja in ne junija, ko je začel oddajati Val 202, je prišel iz proizvodnje petnajstmilijonti Volkswagnov hrošč in s tem na lestvici največkrat izdelanih avtomobilov prehitel legendarni Fordov model T. Čeprav je bil leta 1972 hrošč po sodobnih standardih zelo zastarel avtomobil, pa je tedaj v številnih predelih sveta še vedno veljal za standardno vozilo. Tudi na naših cestah se ga vozniki niso branili.
Istega leta pa se je tudi za slovensko mobilnost zgodil eden od redkih trenutkov, ko je prometna politika, kot je to primer tudi danes, postala torišče družbenega življenja in javnega prostora. Danes se družba intenzivno in žolčno ukvarja z drugim tirom in morebitnim tretjim pasom, takrat pa je bilo v srčiki – ne le infrastrukturne – politike odprtje prvega avtocestnega odseka.
Danes se družba intenzivno in žolčno ukvarja z drugim tirom in morebitnim tretjim pasom, takrat pa je bilo v srčiki – ne le infrastrukturne – politike odprtje prvega avtocestnega odseka.
Tri leta pred tem, leta 1969, se je ob preusmeritvi mednarodnih kreditov iz slovenskega avtocestnega programa v druge republike začela cestna afera. Po objavi v Večeru, da je zvezna vlada mednarodne kredite za avtocestna odseka Hoče-Levec in Postojna-Razdrto preusmerila na jug, so potekali javni protesti, ki so pomenili začetek konca partijskega liberalizma in Staneta Kavčiča. Pod Kavčičem je slovenska izvršna oblast izdelala ambiciozen načrt izgradnje avtocestnega omrežja, po katerem naj bi bilo vseh 594 kilometrov zgrajenih do leta 1989. Kot zanimivost – po tem načrtu naj bi kot zadnjega zgradili odsek Postojna-Rupa oziroma danes Jelšane, a, kot vemo, nas ta projekt še vedno čaka.
Leta 1970 se je kljub političnim peripetijam graditev prvega jugoslovanskega avtocestnega odseka končno le začela, čeprav je ob tem času Slovenija samostojno že obnavljala koprsko pristanišče in letališče Brnik. Prav v letu začetka oddajanja Vala 202 pa je bil prvi avtocestni odsek pri nas tudi odprt.
Ko je Val 202 žel prve uspehe, s svojo programsko shemo pa tudi dvignil kakšno obrv, so čez lužo predstavili prvo serijsko zračno blazino. Patent za zračno blazino korenini že v petdeseta leta, ko je prototip izdelal neki vojaški inženir na podlagi tehnologije, ki v podmornicah skrbi za izstrelitev torpedov.
Ko je Val 202 žel prve uspehe, s svojo programsko shemo pa tudi dvignil kakšno obrv, so čez lužo predstavili prvo serijsko zračno blazino.
V začetku sedemdesetih je Ford že predstavil floto avtomobilov oldsmobile tornado, opremljenih z zračnimi blazinami, ki so bili leta 1972 namenjeni predvsem za vladne službe, za modelno leto 1973 pa se je zapisal v zgodovino kot prvi serijski avtomobil s pripravo, ki bo oziroma je v prihajajočih desetletjih rešila več tisoč življenj. Resnici na ljubo je treba povedati, da so bile varnostne vreče iz leta 1973 na voljo le za sovoznika in seveda doplačljive. No, Američani so novost hitro izkoristili v boju proti Japoncem – takole se je propagande lotil Chreisler.
Še se bo dogajalo, nedvomno, in mi bomo skupaj z vami še vedno poskušali biti del tega dogajanja.
Dandanes so motoristične čelade veliko bolj zračne, prav tako tudi zaščitne obleke, a ko je vročina tista prava, potem je jasno, da je tudi motoristom vroče.
V zadnjih oddajah smo opisali in priporočili že kar nekaj sistemov – pomočnikov, ki voznikom omogočajo večjo varnost zanje in tudi za druge. Danes omenjamo še tako imenovani »lane assist«, sistem, ki skrbi da ostanemo na voznem pasu – če vozilo zapelje do mejne črte, nas sistem na to opozori oziroma samodejno obrne volan, da ostanemo znotraj voznega pasu. Veliko avtomobilov pa ponuja še enega asistenta, ki niti ni tako pomemben kar zadeva samo varnost, je pa mnogim v veliko olajšanje. To je sistem za samodejno parkiranje. Večina je takih, da ocenijo, če je parkirno mesto dovolj veliko, potem pa samodejno sučejo volan, da vozilo pristane v začrtanem prostoru. Voznik pomaga z dodajanjem plina oziroma zaviranjem. Obstajajo pa tudi že sistemi, ki opravijo čisto vse sami.
Nadaljujemo »temo« o asistenčnih sistemih v avtomobilih. Prihajajo, a vsaj nekateri prepočasi in bi morali biti že danes del serijske opreme. Bletooth vmesnik za prostoročno telefoniranje – ta je sicer v vseh novejših vozilih, a mnogi tega nočejo vedeti. Dobrodošel je opozorilnik za mrtve kote, pa radarski tempomat, tudi branje hitrostnih omejitev, da o sistemu za samodejno zaviranje v sili ne govorimo – za tega trdimo, da bi moral biti del serijske opreme v vseh avtomobilih.
Dandanašnji je v avtomobilih toliko elektronike in raznih sistemov in pomagal, da se še najbolj vešči težko znajdejo. Nekateri asistenčni sistemi so v avtomobilih serijsko, druge je treba doplačati. Kateri so priporočljivi, že skoraj nujni, kako se znajdejo prodajalci, ko jih ponujajo, in kako naj se znajdemo kupci, ki jih kupujemo.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Večja varnost motoristov je tema, ki ji tudi pri nas posvečamo veliko pozornosti. Kaj vse je pomembno za motoriste, da so bolj varni v prometu, smo že stokrat našteli. Lahko pa se ukvarjamo s tem, zakaj sta besedi hitrost in motor tako zelo povezani. Andrej Brglez na pol za šalo, na pol zares, ugotavlja, da se je začelo dirkanje z motorji v tistem trenutku, ko je bil izdelan drugi motor. Sicer pa med motoristi velja, da motorist tistega, ki vozi pred njim, nikoli ne dohiti, ampak ujame. Kdaj je vožnja torej prehitra, kako ugotoviti, s kakšno hitrostjo voziti, da bo vožnja udobna in posledično tudi varna?
Zadnji dnevi niso ravno tipično poletno vroči, bodo pa taki še prišli, o tem ni dvoma. O zračenju, o ustvarjanju prijetnejše klime v avtomobilu, se je že veliko govorilo in še se bo. Klimatska naprava je prišla iz ZDA in se v začetku v Evropi ni prijela. Oblika avtomobila, barva, velikost steklenih površin – vse to vpliva na to, koliko in kako hitro se na soncu segreva potniška kabina. Na kratko ponovimo še pravila ohlajanja potniške kabine; najprej avto prezračimo in se morda kakšno minuto peljimo še z odprtimi stekli, potem vse zapremo in nastavimo klimatsko napravo na zaprt krog delovanja, da bo krožil le zrak znotraj kabine – tako bo najhitreje ohlajen. Ohlajen zrak mora krožiti tako, da ne ohlaja vas, temveč kabino, torej šobe vedno obrnemo stran od glave in drugih delov telesa. Moč delovanja ventilatorja nastavimo na najmanjšo še učinkovito stopnjo in ne pozabimo, da temperaturna razlika med zunanjostjo in potniško kabino ni večja od sedmih stopinj.
Pred časom smo že govorili o tem, kakšna zakladnica raznoraznih informacij in podatkov je naš avtomobil in kako se te informacije posreduje oziroma lahko uporablja in prodaja. V ta oblak informacij bi lahko z vključeno aplikacijo s pomočjo pametnega telefona že zdaj lahko posredovali svojo pozicijo oziroma razkrivali svoje gibanje in po drugi strani ujeli gibanje drugih. Če bi se čutili na tak način, bi to pomenilo veliko večjo varnost. Od nas pa je odvisno, če smo pripravljeni posredovati te podatke.
To, da voznike nervira vsakršno delo na avtocesti, ki spreminja oziroma ovira potek prometa, je jasno. V bistvu se nam vedno zdi, da se obnovitvena dela izvajajo ob nepravem času. Zakaj ravno zdaj, ko je največja gneča, zakaj se ne spravijo na delo prej ali potem? Seveda ne gre kar na pamet. Pri DARSu na različne načine zbirajo informacije in podatke, da potem na podlagi teh lahko načrtujejo, kdaj in kje bi bilo potem najmanj boleče opraviti določena dela. Čudno se nam tudi zdi (trenutno recimo na viaduktu Ravbarkomanda na Primorski avtocesti), zakaj prihaja do zastojev kljub temu, da iz dveh pasov nastaneta ravno tako dva, le malo ožja. Morda pa smo vsaj malo zato krivi tudi vozniki sami.
Kar zadeva opremo v modernih avtomobilih, ta med drugim omogoča tudi dostop do mnogih podatkov in informacij. Po drugi strani pa smo lahko tudi mi oziroma naš avtomobil bogat vir informacij, ki jih lahko recimo Google, ki se je zdaj že “vgnezdil” v avtomobile, iznajdljivo izkorišča in trži. Tega se premalo zavedamo in prišel je čas, da del pogače pripade tudi lastnikom avtomobilov.
Andrej Brglez je na strankarske naslove poslal vprašanja s področja prometa.
Ponovno (in zagotovo ne zadnjikrat) se lahko poigramo z dilemo, katero gorivo bi bilo najbolj primerno za nas oziroma naše vozilo, dizel, bencin ali hibrid. Dejavnikov, ki vplivajo na odločitev, je tisoč, lahko rečemo, natančen izračun je težak, dokončnega odgovora verjetno ni mogoče dati. Nekaj podatkov in izsledkov ene izmed raziskav povzemamo v APM, lahko si jih ogledate tudi na MMC.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Avtomobilska stekla še zdaleč niso samo, da vidimo iz vozila.
Ljubitelji potovanj z motorji so dobil "pomočnika". Izšel je zemljevid za motoriste, kjer so označene za motoriste zanimive poti in destinacije. Predstavljamo tudi dva športna terenca.
Treba je biti previden, ko vozi kolo vas in ko kolo vozite vi.
Danes imate veliko več možnosti kot običajno, da vas ujamejo, če boste prehitri. Policisti izvajajo poostren nadzor hitrosti na več kot 600 lokacijah po Sloveniji med šesto in osemnajsto uro.
Kaj je za motorista tisti pravi užitek in izziv, ki ga vleče na motocikel, in seveda, kako ob tem razmišlja in reagira, da ostane cel in nepoškodovan.
Ameriški in kitajski avtomobilski trg sta brez dvoma v zadnjem času povsem prehitela Evropo. Incident s peško pa je, kot pravi Andrej Brglez, razgalil vse težave, ki jih bliskoviti tehnološki razvoj povleče za seboj.
Neveljaven email naslov