Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtomobilska stekla še zdaleč niso samo, da vidimo iz vozila.
Avtomobilska stekla še zdaleč niso samo, da vidimo iz vozila
Avtomobilska stekla nekdaj niso bila tako trdna in dovršena kot so dandanes. Že davno se je recimo Ford srečeval s težavami in tudi tožbami, ko se je pri legendarnem modelu T zlomilo steklo in poškodovalo potnike. Današnja stekla imajo veliko vlogo tudi pri varnosti, na vetrobranskem so vgrajeni senzorji in kamere, tako da je zelo pomembno, da je steklo brezhibno in tudi natančno nameščeno. Medtem ko se prednje steklo ne razleti na koščke, pa je drugače pri stanskih steklih. Ta se zdrobijo, kar je pomembno takrat, ko se je treba rešiti iz avtomobila.
Klasično trojko so že pred časom prenovili ali pa, recimo, le izpopolnili – ker pri Mazdi vedo, da njihovi privrženci še ne pričakujejo revolucionarnih sprememb, saj te preprosto niso potrebne. Notranjost je urejena, prostora za potnike je v skoraj štiri metre in pol dolgem vozilu dovolj. Nekaj je novih dodatkov, predvsem za več udobja; morda bi lahko posebej omenili sistem, ki aktivno nadzoruje dogajanje pod kolesi in morebiten zdrs pogonskih koles.
Po svoje je zanimivost dvolitrski 88-kilovatni bencinski pogonski agregat – zanimivost zato, ker dvolitrski bencinarji niso prav pogosto vgrajeni v avtomobile tega razreda. Motor se izkaže za ne pretirano poskočnega, vendar s povprečno porabo približno šestih litrov in pol za prav zmernega porabnika. Skratka, avtomobil, ki mu še niso vgradili čisto vseh najmodernejših tehnologij, je pa kakovostno izdelan in stavi na zanesljivost in vse prej kot visoko postavljeno ceno.
Če trojki spredaj pridamo oznako CX, pravzaprav dobimo precej drugačno vozilo. Na podlagi manjše dvojke zasnovani CX-3 je kar 20 cm krajši od trojke, je pa zato predvsem višji – kot se za križanca pač spodobi. Udobja je dovolj predvsem za spredaj sedeča, prtljažnega prostora je za ne ravno rekordnih 350 litrov, s podiranjem zadnje klopi pa ga je seveda mogoče povečati.
Agresivni sprednji del avtomobila namiguje na bolj športni značaj, ki ga nadgradi dvolitrski bencinski motor; v tem primeru je zmogel 110 kilovatov. Tudi tu povprečna poraba goriva znaša manj kot sedem litrov – na osem se povzpne, če smo bolj dinamični, če motor priganjamo v višje vrtljaje; takrat postane tudi glasnejši. Avtomobil ima za stabilnejšo lego tudi podvozje malce bolj čvrsto naravnano, štirikolesni pogon AWD, ki ga pri številnih konkurentih ni, pa skrbi, da je vožnja tudi v slabših razmerah zanesljivejša. Pri prejšnji trojki je z boljšo opremo cena 20 tisočakov, pri CX-3 je treba še kakšnega primakniti …
Mnogim se zdi, da so tako imenovane celoletne pnevmatike primerne za vožnjo v vseh letnih časih, a je tudi zadnji test AMZS pokazal, da so kompromisna rešitev in da se ne morejo kosati z letnimi poleti in zimskimi pozimi. To je pokazala primerjava v vseh ocenjevalnih merilih z letno oziroma zimsko pnevmatiko – po končni oceni nobena od devetih testiranih ni dobila ocene dobro, kaj šele zelo priporočljivo, le štiri so dobile oceno zadovoljivo ozirom priporočljivo.
In še podatek za tiste, ki se tudi poleti vozite z zimskimi pnevmatikami. Pri zaviranju na suhi cesti pri začetni hitrosti 100 km/h se avto z letnimi pnevmatikami zaustavi, ko avto z zimskimi vozi še s hitrostjo 34 km/h. Na mokri cesti pri začetni hitrosti 80 km/h se avto z letnimi pnevmatikami že zaustavi, z mokrimi pa ima še hitrost 31 km/h.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Avtomobilska stekla še zdaleč niso samo, da vidimo iz vozila.
Avtomobilska stekla še zdaleč niso samo, da vidimo iz vozila
Avtomobilska stekla nekdaj niso bila tako trdna in dovršena kot so dandanes. Že davno se je recimo Ford srečeval s težavami in tudi tožbami, ko se je pri legendarnem modelu T zlomilo steklo in poškodovalo potnike. Današnja stekla imajo veliko vlogo tudi pri varnosti, na vetrobranskem so vgrajeni senzorji in kamere, tako da je zelo pomembno, da je steklo brezhibno in tudi natančno nameščeno. Medtem ko se prednje steklo ne razleti na koščke, pa je drugače pri stanskih steklih. Ta se zdrobijo, kar je pomembno takrat, ko se je treba rešiti iz avtomobila.
Klasično trojko so že pred časom prenovili ali pa, recimo, le izpopolnili – ker pri Mazdi vedo, da njihovi privrženci še ne pričakujejo revolucionarnih sprememb, saj te preprosto niso potrebne. Notranjost je urejena, prostora za potnike je v skoraj štiri metre in pol dolgem vozilu dovolj. Nekaj je novih dodatkov, predvsem za več udobja; morda bi lahko posebej omenili sistem, ki aktivno nadzoruje dogajanje pod kolesi in morebiten zdrs pogonskih koles.
Po svoje je zanimivost dvolitrski 88-kilovatni bencinski pogonski agregat – zanimivost zato, ker dvolitrski bencinarji niso prav pogosto vgrajeni v avtomobile tega razreda. Motor se izkaže za ne pretirano poskočnega, vendar s povprečno porabo približno šestih litrov in pol za prav zmernega porabnika. Skratka, avtomobil, ki mu še niso vgradili čisto vseh najmodernejših tehnologij, je pa kakovostno izdelan in stavi na zanesljivost in vse prej kot visoko postavljeno ceno.
Če trojki spredaj pridamo oznako CX, pravzaprav dobimo precej drugačno vozilo. Na podlagi manjše dvojke zasnovani CX-3 je kar 20 cm krajši od trojke, je pa zato predvsem višji – kot se za križanca pač spodobi. Udobja je dovolj predvsem za spredaj sedeča, prtljažnega prostora je za ne ravno rekordnih 350 litrov, s podiranjem zadnje klopi pa ga je seveda mogoče povečati.
Agresivni sprednji del avtomobila namiguje na bolj športni značaj, ki ga nadgradi dvolitrski bencinski motor; v tem primeru je zmogel 110 kilovatov. Tudi tu povprečna poraba goriva znaša manj kot sedem litrov – na osem se povzpne, če smo bolj dinamični, če motor priganjamo v višje vrtljaje; takrat postane tudi glasnejši. Avtomobil ima za stabilnejšo lego tudi podvozje malce bolj čvrsto naravnano, štirikolesni pogon AWD, ki ga pri številnih konkurentih ni, pa skrbi, da je vožnja tudi v slabših razmerah zanesljivejša. Pri prejšnji trojki je z boljšo opremo cena 20 tisočakov, pri CX-3 je treba še kakšnega primakniti …
Mnogim se zdi, da so tako imenovane celoletne pnevmatike primerne za vožnjo v vseh letnih časih, a je tudi zadnji test AMZS pokazal, da so kompromisna rešitev in da se ne morejo kosati z letnimi poleti in zimskimi pozimi. To je pokazala primerjava v vseh ocenjevalnih merilih z letno oziroma zimsko pnevmatiko – po končni oceni nobena od devetih testiranih ni dobila ocene dobro, kaj šele zelo priporočljivo, le štiri so dobile oceno zadovoljivo ozirom priporočljivo.
In še podatek za tiste, ki se tudi poleti vozite z zimskimi pnevmatikami. Pri zaviranju na suhi cesti pri začetni hitrosti 100 km/h se avto z letnimi pnevmatikami zaustavi, ko avto z zimskimi vozi še s hitrostjo 34 km/h. Na mokri cesti pri začetni hitrosti 80 km/h se avto z letnimi pnevmatikami že zaustavi, z mokrimi pa ima še hitrost 31 km/h.
Države EU bodo morale imeti vzpostavljen sistem e-call do konca letošnjega leta
Skladno s strategijo zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov leta 2030 bi morali pri nas voziti po cestah približno 130.000 električnih vozil.
Kakšni so postopki, če tuj državljan pri nas naredi hujši prometni prekršek oziroma naš državljan v tujini? Se kazen ali del kazni lahko »prenese« tudi domov? Kako in kdaj prihaja do izmenjave podatkov o kršiteljih med državami? Odgovarja višji policijski inšpektor v Sektorju prometne policije Robert Vehovec.
Je prenovljeni golf še vedno merilo vseh stvari in avtonomna vožnja
Najbolj pogosto uporabljena beseda na minulem avtomobilskem salonu v Frankfurtu je bila elektrifikacija. Kaj želijo avtomobilski proizvajalci povedati s tem, ko zatrjujejo, da bodo imeli v nekaj letih v prodajnih salonih na desetine elektrificiranih modelov vozil?
Kateri so najbolj pogosti vzroki za to, da ne pomagamo (si ne upamo) ponesrečencem v prometnih nesrečah in kako najlažje in najhitreje osvežiti znanje prve pomoči.
Tokrat smo govorili o italijanski avtomobilski zgodovini in uveljavitvi novega svetovnega standarda pri merjenju škodljivih izpustov
O telefoniranju za volanom tudi pri nas pogosto govorimo, pa o tekstanju, ki zna biti še bolj nevarno, danes pa spomnimo na pešce. Vedno več jih je, ki, medtem ko hodijo, buljijo v ekrane svojih telefonov in seveda nič kaj dosti ne vedo, kaj se dogaja okrog njih. Ponekod so jih že poimenovali – smombiji, fonbiji ali mobi-zombiji.
Zunaj je še poletje, v avtomobilskem razumevanju letnih časov pa se je že začela jesen. In začela se je na veliko - z novo Fiesto, Fordovo uspešnico. 41 let in sedma generacija vozila tvorijo zgodbo ki je, vsaj v okvirih evropskega Forda, postala najbolj prepoznaven obraz koncerna. Ko je Fiesta v sedemdesetih začela svojo pot, je bilo poimenovanje "mestni avto" še v povojih, danes pa se je omenjeni razred razvil v nekaj, kar še zdaleč ne zadovoljuje zgolj mobilnih potreb urbanega prebivalstva.
Če bi zmanjšali povprečno hitrost v naseljih samo za 1 km/h, bi bilo tam 4 odstotke manj nesreč, zunaj naselij pa dva. Lani je Zavarovalnica Triglav s podjetjem Sipronika v projektu Skupaj umirjamo promet postavila 18 prikazovalnikov hitrosti »Vi vozite«, letos jih bodo ob začetku šolskega leta še 12.
Zapeljali smo se "zgoraj brez" s prodajno kraljico med dvosedežnimi kabrioleti, potem pa še opozorili, da razvpiti ameriški napadi na Volkswagnove dizle niso imeli nobene zveze z borbo za čistejše okolje. Tudi za zdajšnjo gonjo proti dizlom v Nemčiji je značilno, da so v ospredju drugi interesi in ne okoljski ...
Da avto vozi sam – to pravzaprav že dolgo zna, a šele zadnje čase se bolj resno razmišlja in dogovarja o avtonomni vožnji. Zadnjič ste lahko slišali, da so določili pet stopenj avtonomne vožnje, prva in druga sta tu, tudi tretja se pojavlja, četrta in posebno peta, ko bomo potovali res brezbrižno in bo vozilo vse opravilo samo, pa še ni tako zelo blizu, a se zavarovalnice, proizvajalci in vladne institucije nanjo pospešeno pripravljajo.
Zgodil se je še en korak naprej proti avtonomni vožnji. Proizvajalci, zavarovalnice in vladne institucije so se dogovorili in uradno določili pet osnovnih stopenj avtonomne vožnje. Sprašujemo se, kako so stopnje določene, kje smo danes, kdaj bomo prišli do zadnje, pete stopnje?
Inovativni sistem COPS@road s svetlobnimi signali opozarja voznike na približevanje križišču in na prisotnost drugih udeležencev ter tako tudi na povečano možnost trka. Zdaj stoji na križišču v Dobrovi. Peter Korun, direktor podjetja Aktivna signalizacija Korun o tem, kako deluje in zakaj je tam.
V teh dneh se pogosteje odpravimo tudi na pot, tudi na daljšo in tudi v tujino – najverjetneje ne bo odveč, če spomnimo, kako ukrepati, če se zapletemo v prometno nesrečo v tujini. Svetuje Andrej Brglez z Inštituta za civilzacijo in kulturo.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Tokrat pa vas peljemo Zdaj pa na počitnice, na malo daljšo pot, z družino. Pogosto slišimo nasvet, naj se na pot odpravimo zvečer, pa to ne velja. Pa morda še tale nasvet - vso kramo v prtljažnik spravite v čim manj torb. Če vam recimo slučajno spusti guma in jo boste morali menjat, še prej pa priti do nje na dnu prtljažnika … Lažje boste odstranili pet večjih torb kot 15 manjših vrečk … Pa srečno!
Čelade smo že izbirali, morda vseeno izveste na novo kaj malega, kar vam lahko prav pride.
Postopno navajanje kandidatov na poligon po mnenju odgovornih prinaša tudi večjo prometno varnost.
V teh dneh torej zaznamujemo 45 let Vala 202, znotraj njega pa seveda uspeva tudi le nekaj let mlajša oddaja APM.
Neveljaven email naslov