Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od aprila 2019 se bodo stanovalci dunajske soseske Seestadt Aspern lahko vozili s samovozečim avtomobilom. Dva mini električna avtobusa brez voznika so tri mesece testirali na posebnem poligonu. Koordinator projekta Johannes Liebermann pove, da je ena glavnih ovir, ki jih zaznava avtonomni avtobus, dež, ki ga avtobus zaznava podobno kot recimo betonski zid. Pojavljajo se tudi še druge anomalije, tako mora operater ves čas nadzorovati vožnjo, da lahko posreduje, če gre kaj narobe. Liebermann predvideva, da so od javnega avtonomnega avtobusnega prevoza oddaljeni vsaj pet let.
Od aprila 2019 se bodo lahko prebivalci dunajske soseske vozili s samovozečim avtobusom. Za zdaj ga mora še vedno budno nadzorovati kontrolor, da posreduje, če gre kaj narobe
Od aprila 2019 se bodo stanovalci dunajske soseske Seestadt Aspern lahko vozili s samovozečim avtomobilom. Dva mini električna avtobusa brez voznika so tri mesece testirali na posebnem poligonu. Koordinator projekta Johannes Liebermann pove, da je ena glavnih ovir, ki jih zaznava avtonomni avtobus, dež, ki ga avtobus zaznava podobno kot recimo betonski zid. Pojavljajo se tudi še druge anomalije, tako mora operater ves čas nadzorovati vožnjo, da lahko posreduje, če gre kaj narobe. Liebermann predvideva, da so od javnega avtonomnega avtobusnega prevoza oddaljeni vsaj pet let.
Sredi devetdesetih so predvsem francoski avtomobilski snovalci dobili idejo, da bi tradicionalnemu kompaktnemu dostavniku namenili novo vlogo, da bi namreč ob škatlah, rožah in ribah prevažal tudi ljudi. Rodil se je razred, ki je nepovratno spremenil avtomobilski svet in Citroenov berlingo je od leta 1996 njegov prvoborec. Ideja se je razmahnila v milijone prodanih vozil in če hoče še tako izkušen novinar opisati tretjo generacijo, se pred berlingom počuti majhnega in ponižnega.
A kljub temu smelo zatrdimo; v novi generaciji se glavna ideja avtomobila počasi izgublja. Ker ostaja eden glavnih argumentov vozila, se pravi cena, v glavnem nespremenjen, izginjanje izvornega DNK ne moti preveč. Hočemo povedati, da je v tretji generaciji berlingo počasi izgubil svoje dostavniško poreklo. Na srečo nekaterih, pa tudi na žalost številnih!
Ne le vsa sodobna asistenčna znanost, tudi materiali, potem detajli vzeti iz cactusa, pa sodobna platforma, na kateri stoji avto, dve dolžini karoserije, končna izdelava in sodobno motoroznanstvo; vse to so elementi, ki nimajo veliko skupnega s prvimi dostavniki … Tisti so bili videti, kot da bi lokalni mehanik želel svoje tovariše na hitro prepeljati na piknik v gozdu.
Morali nam boste dati nekaj časa; različica, ki smo jo kot premierno dobili pod radovedne prste, se je imenovala XTR in je že v prejšnji generaciji pomenila sicer nekoliko bolj robato, a odlično opremljeno vozilo; danes prihaja celo s sistemom za različne vozne razmere, ki voznika izvleče iz osnovnih zagat ali zime ali lažjega terena. Za povsem realno oceno tretje generacije berlinga bo tako treba počakati na izpeljanke z dna cenovnega seznama ali pa celo na povsem tovorno izpeljanko, ki jo pričakujemo v naslednjih mesecih. Tako pa berlingo navduši v veliko segmentih; samo petstopenjski menjalnik sicer odlično streže novemu 1,5-litrskemu dizlu, podvozje je zanesljivo – mogoče nekoliko mehkužno, tako da avtomobil rahlo niha po vzdolžni osi; hrup je povsem znosen, sončna streha z inovativnimi odlagalnimi površinami pod njo pa berlinga že pošilja v območje, v katerega do zdaj ni smel, se pravi v družbo polnokrvnih, družinskih avtomobilov, v kateri pa ima Citroen z modelom C4 spacetourer tudi svojega vročega konja. Kako se bosta avtomobila dogovorila na trgu, pa bomo videli.
Na pohodu je četrta generacija Hyundaijevega Santa Feja. V novi karoserijski različici je za 7 cm daljši, lahko 5 ali 7-sedežnik, izpeljanke Grand Santa Fe ni več. Oblikovno osveženi športni terenec lahko poganja 2-litrski turbodizel s 110 kilovati moči. Osnovni v kombinaciji s šest stopenjskim ročnim menjalnikom in pogonom na prednji kolesi stane 34.900 evrov. Motor je lahko tudi 136 kilovatni, najmočnejši 2,2 litrski pa zmore 147 kilovatov. Tak, s štirikolesnim pogonom in samodejnim 8-stopenjskim menjalnikom, pa seveda tudi z bogato opremo, pa seže čez 50 tisočakov. Čez dobro leto bo v ponudbi tudi hibridna oziroma priključnohibridna različica.
Mitsubishi pa ga je že pripeljal – priključno hibridnega outlanderja z oznako PHEV. Doseg z električnim motorjem je 50 kilometrov, lahko s hitrostjo do 120 km/h. Dvolitrski bencinski motor je pogonski, služi pa tudi za polnjenje akumulatorjev. Kjer država izdatno vzpodbuja nakup električnih vozil oziroma priključnih hibridov (recimo Nizozemska ali Norveška), tam je outlander PHEV izjemno prodajno uspešen. Tudi pri nas zagotavljajo, da je zdaj PHEV s ceno nekaj čez 41 tisočakov cenejši kot outlander, ki ga poganja turbodizel.
Čisto na koncu danes še eno opozorilo oziroma pobuda, ki so jo nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s prometno varnostjo, področjem preventive, naslovile na vlado. Andrej Brglez opozarja na resnost stavke oziroma možne posledice. Kakorkoli, izkušnje iz leta 2016 povedo, da stavka policistov nedvomno ne vpliva blagodejno na prometno varnost, zato nevladne organizacije pozivajo, da se vlada odzove.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Od aprila 2019 se bodo stanovalci dunajske soseske Seestadt Aspern lahko vozili s samovozečim avtomobilom. Dva mini električna avtobusa brez voznika so tri mesece testirali na posebnem poligonu. Koordinator projekta Johannes Liebermann pove, da je ena glavnih ovir, ki jih zaznava avtonomni avtobus, dež, ki ga avtobus zaznava podobno kot recimo betonski zid. Pojavljajo se tudi še druge anomalije, tako mora operater ves čas nadzorovati vožnjo, da lahko posreduje, če gre kaj narobe. Liebermann predvideva, da so od javnega avtonomnega avtobusnega prevoza oddaljeni vsaj pet let.
Od aprila 2019 se bodo lahko prebivalci dunajske soseske vozili s samovozečim avtobusom. Za zdaj ga mora še vedno budno nadzorovati kontrolor, da posreduje, če gre kaj narobe
Od aprila 2019 se bodo stanovalci dunajske soseske Seestadt Aspern lahko vozili s samovozečim avtomobilom. Dva mini električna avtobusa brez voznika so tri mesece testirali na posebnem poligonu. Koordinator projekta Johannes Liebermann pove, da je ena glavnih ovir, ki jih zaznava avtonomni avtobus, dež, ki ga avtobus zaznava podobno kot recimo betonski zid. Pojavljajo se tudi še druge anomalije, tako mora operater ves čas nadzorovati vožnjo, da lahko posreduje, če gre kaj narobe. Liebermann predvideva, da so od javnega avtonomnega avtobusnega prevoza oddaljeni vsaj pet let.
Sredi devetdesetih so predvsem francoski avtomobilski snovalci dobili idejo, da bi tradicionalnemu kompaktnemu dostavniku namenili novo vlogo, da bi namreč ob škatlah, rožah in ribah prevažal tudi ljudi. Rodil se je razred, ki je nepovratno spremenil avtomobilski svet in Citroenov berlingo je od leta 1996 njegov prvoborec. Ideja se je razmahnila v milijone prodanih vozil in če hoče še tako izkušen novinar opisati tretjo generacijo, se pred berlingom počuti majhnega in ponižnega.
A kljub temu smelo zatrdimo; v novi generaciji se glavna ideja avtomobila počasi izgublja. Ker ostaja eden glavnih argumentov vozila, se pravi cena, v glavnem nespremenjen, izginjanje izvornega DNK ne moti preveč. Hočemo povedati, da je v tretji generaciji berlingo počasi izgubil svoje dostavniško poreklo. Na srečo nekaterih, pa tudi na žalost številnih!
Ne le vsa sodobna asistenčna znanost, tudi materiali, potem detajli vzeti iz cactusa, pa sodobna platforma, na kateri stoji avto, dve dolžini karoserije, končna izdelava in sodobno motoroznanstvo; vse to so elementi, ki nimajo veliko skupnega s prvimi dostavniki … Tisti so bili videti, kot da bi lokalni mehanik želel svoje tovariše na hitro prepeljati na piknik v gozdu.
Morali nam boste dati nekaj časa; različica, ki smo jo kot premierno dobili pod radovedne prste, se je imenovala XTR in je že v prejšnji generaciji pomenila sicer nekoliko bolj robato, a odlično opremljeno vozilo; danes prihaja celo s sistemom za različne vozne razmere, ki voznika izvleče iz osnovnih zagat ali zime ali lažjega terena. Za povsem realno oceno tretje generacije berlinga bo tako treba počakati na izpeljanke z dna cenovnega seznama ali pa celo na povsem tovorno izpeljanko, ki jo pričakujemo v naslednjih mesecih. Tako pa berlingo navduši v veliko segmentih; samo petstopenjski menjalnik sicer odlično streže novemu 1,5-litrskemu dizlu, podvozje je zanesljivo – mogoče nekoliko mehkužno, tako da avtomobil rahlo niha po vzdolžni osi; hrup je povsem znosen, sončna streha z inovativnimi odlagalnimi površinami pod njo pa berlinga že pošilja v območje, v katerega do zdaj ni smel, se pravi v družbo polnokrvnih, družinskih avtomobilov, v kateri pa ima Citroen z modelom C4 spacetourer tudi svojega vročega konja. Kako se bosta avtomobila dogovorila na trgu, pa bomo videli.
Na pohodu je četrta generacija Hyundaijevega Santa Feja. V novi karoserijski različici je za 7 cm daljši, lahko 5 ali 7-sedežnik, izpeljanke Grand Santa Fe ni več. Oblikovno osveženi športni terenec lahko poganja 2-litrski turbodizel s 110 kilovati moči. Osnovni v kombinaciji s šest stopenjskim ročnim menjalnikom in pogonom na prednji kolesi stane 34.900 evrov. Motor je lahko tudi 136 kilovatni, najmočnejši 2,2 litrski pa zmore 147 kilovatov. Tak, s štirikolesnim pogonom in samodejnim 8-stopenjskim menjalnikom, pa seveda tudi z bogato opremo, pa seže čez 50 tisočakov. Čez dobro leto bo v ponudbi tudi hibridna oziroma priključnohibridna različica.
Mitsubishi pa ga je že pripeljal – priključno hibridnega outlanderja z oznako PHEV. Doseg z električnim motorjem je 50 kilometrov, lahko s hitrostjo do 120 km/h. Dvolitrski bencinski motor je pogonski, služi pa tudi za polnjenje akumulatorjev. Kjer država izdatno vzpodbuja nakup električnih vozil oziroma priključnih hibridov (recimo Nizozemska ali Norveška), tam je outlander PHEV izjemno prodajno uspešen. Tudi pri nas zagotavljajo, da je zdaj PHEV s ceno nekaj čez 41 tisočakov cenejši kot outlander, ki ga poganja turbodizel.
Čisto na koncu danes še eno opozorilo oziroma pobuda, ki so jo nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s prometno varnostjo, področjem preventive, naslovile na vlado. Andrej Brglez opozarja na resnost stavke oziroma možne posledice. Kakorkoli, izkušnje iz leta 2016 povedo, da stavka policistov nedvomno ne vpliva blagodejno na prometno varnost, zato nevladne organizacije pozivajo, da se vlada odzove.
V minutah za mobilnost še enkrat spomnimo, da je Slovenija geografsko zelo razgibana, da so poti, po katerih hodijo otroci v šolo, zelo zelo različne in da se Slovenija uvršča med države, v katerih je varnost otrok na zelo visokem nivoju.
Eden izmed ključnih razlogov, zakaj je Dunaj najboljše mesto na svetu za življenje, je zagotovo učinkovit javni promet. Podzemna železnica, tramvaji, avtobusi in vlaki ponujajo možnost hitre in poceni mobilnosti po celotnem mestu, vedno več ljudi tudi kolesari po dobro urejenih stezah, pešcem so namenjeni celo pametni semaforji. V avstrijski prestolnici načrtujejo še bolj učinkovito in okolju bolj prijazno mobilnost, eden izmed ključnih ciljev je, da bi imeli na 1000 prebivalcev samo še 250 avtomobilov, želijo si mesto pešcev in kolesarjev, med drugim razvijajo mrežo in infrastrukturo za tovorna kolesa. S prometom prihodnosti se ukvarjajo v posebnem mestnem mislišču Smart Wien. Kaj se lahko naučimo iz dunajskih praks in vizij? Preverjal je Luka Hvalc.
Tovorna kolesa so robustni dvo- ali tricikli, ki imajo prikolico ali prtljažnik že vgrajen. Na naših cestah in kolesarskih stezah jih še ne vidimo veliko, so pa skoraj obvezna oprema družin na Danskem in v zadnjih letih tudi v Berlinu. V nemški prestolnici smo spoznavali, kako eden od zadnjih hitov nove mobilnosti deluje v praksi.
Irska je velika za dobre tri Slovenije, ima 4,7 milijona prebivalcev. Obe državi se soočata s podobnimi prometnimi izzivi, predvsem kako zagotoviti učinkovit javni promet in periferijo bolje povezati z mesti. Na Irskem želijo s konkretnim akcijskim načrtom v naslednjih letih občutno povečati število uporabnikov javnega prometa in hkrati vsaj za 10 odstotkov zmanjšati število prevoženih kilometrov z avtomobili na fosilna goriva. Kako bodo ozelenili javni promet? Katere so še druge prakse, ki bi jih morda kazalo posnemati? Kako trajnostno urejajo promet v prestolnici Dublin in kaj je knjižnica koles?
Gneče na cestah in zastoji – tudi letos smo jim priča. Tistih, ki potujejo z avtomobili, je še vedno veliko, morda celo več kot pred leti. Da je avtomobil še vedno zmagovalec, kar zadeva poletna počitniška potovanja, potrjuje tudi Andrej Brglez.
Najbrž ga ni junaka, ki ne bi že kdaj za volanom začutil t. i. spomladansko utrujenost, nekaterim se razvleče tudi na druge letne čase. Ko smo aktivni udeleženci v prometu, zna biti taka utrujenost zelo neugodna, tudi nevarna. Malo pobrskajte po spominu in hitro se boste spomnili, da vas je že kdaj med vožnjo nadlegovala - vsem žal ne uspe, da bi do konca vožnje obdržali odprte oči. Praktično ga ni recepta, ki bi nas obdržal budne, razen morda krajšega odmora z drmežem. Da spomladanska utrujenost obstaja, potrjuje tudi Andrej Brglez.
O testu dvanajstih otroških koles z 20-palčnimi kolesi različnih cenovnih razredov, ki ga je opravila AMZS. To so kolesa, s katerimi otroci naredijo korak dlje v smeri odraslosti in tudi neodvisnosti od staršev. Ena od ugotovitev testa pravi, da je kar pet dražjih otroških koles zaradi varnostnih pomanjkljivosti dobilo slabšo oceno. Torej je test znova dokazal, da visoka cena ne zagotavlja nujno večje kakovosti.
V starem mestnem jedru Kranja, kjer je podobno kot tudi v drugih mestih po Sloveniji vozlišče neštetih poti, bomo spremljali sodoben mobilnostni mestni utrip. Pripravljen bo poligon, na katerega se bodo lahko mimoidoči podali z različnimi urbanimi prevoznimi sredstvi; tako se dogajajo "trki" različnih prevoznih sredstev in hitrosti. Nazorno prikažemo, da niti zakonske omejitve niti posodabljanje infrastrukture ne morejo slediti hitremu tempu razvoja novih mobilnosti v mestih, zato je za varno ter udobno mestno premikanje nujno sobivanje in sodelovanje.
V Centru varne vožnje AMZS na Vranskem je bilo še zadnje dejanje letošnjega izbora za najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika Slovenije. V finalu je tekmovalo deset deklet in deset fantov, največ znanja in veščin pa sta pokazala 24-letna študentka fizioterapije Ana Menegalija in 20-letni študent višje policijske šole Matic Tovornik, ki bosta Slovenijo zastopala na FIA evropskem tekmovanju za najboljšega mladega voznika, ki bo oktobra v Avstriji. Tekmovanje so komentirali predstavnik policije Matjaž Leskovar, predsednica Rdečega križa Slovenije Vesna Mikuž in vodja področja varna mobilnost pri AMZS Erik Logar.
Električnih vozil je na cesti vse več, zato marsikoga zanima, kako je s servisom, kakšni so predpisani intervali in ali so kakšne razlike med servisiranjem električnega in klasičnega vozila.
Že 100 in več let je tega, kar se je tudi v avtomobilski industriji razvil odnos med delodajalcem in delojemalcem, in seveda je jasno, da so se kmalu začeli pojavljati konflikti, nesoglasja, pogajanja, iskanja razmerja za primerno plačilo in boljše pogoje dela, pa seveda tudi stavke.
Ve se, da so motoristi ena izmed najbolj izpostavljenih in ranljivih skupin udeležencev v prometu. Po letu 2021, ki je bilo za motoriste in mopediste res črno, je bila lani statistika manj neprijazna, upamo seveda, da bo letos še manj nesreč. Andrej Brglez spomni, kaj je najpomembneje zdaj spomladi, da čim bolj zmanjšamo možnost, da se nam zgodi kaj neprijetnega, potem pa še Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije, opozori, da niso vedno vsega krivi le motoristi.
Baterije nas spremljajo že zelo dolgo, a še nikoli se nismo toliko pogovarjali o njih kot v zadnjih letih, ko so jih začeli vgrajevati v električne avtomobile. Postajajo nekakšen center zelenega energetskega prehoda, mi pa živimo v regiji, ki je baterijsko izjemno močna. V Sloveniji imamo veliko znanja na področju kemije. O tem spregovori dr. Robert Dominko s Kemijskega inštituta v Ljubljani, ki je eden izmed najboljših inštitutov za raziskovanje baterijske kemije na svetu.
Finska prestolnica ima učinkovit javni promet, ki temelji na učinkovitem prepletu tramvajev, vlakov, metroja in avtobusov. Vrhunska digitalizacija omogoča odlično dostopnost, javni upravljalec prometa pa se namerava celo povezovati s komercialnimi ponudniki kot sta Uber in Bolt, saj je končni cilj še večja učinkovitost prometa in manj avtomobilov v središču mesta. Kaj se lahko naučimo iz finskega primera?
Poleg novosti v avtomobilsko-prometnem svetu, sledi še sprehod po Beograjskem sejmu avtomobilov. Nabirali smo vtise pri obiskovalcih in se spraševali, kako jim še vedno uspeva pripraviti tako razstavo, medtem ko tovrstni mednarodni saloni drugod po svetu zapirajo vrata.
Tokrat bodo minute za mobilnost spet precej naelektrene. Janez Martinčič in Andrej Brglez ugotavljata, da je električna mobilnost dejstvo, da je avtomobilov iz dneva v dan vedno več in da pravzaprav nima smisla debatirati in se prepirati, ali bi ali ne bi na elektriko. Usmeritev je zapovedana in treba se bo pač prilagoditi. Res nima smisla, da se polariziramo še na tem področju.
Pred 50 leti je nemški avtomobilski klub ADAC izvedel in objavil prvi test pnevmatik. Tako so zdaj avtomobilski klubi in potrošniške organizacije, ki sodelujejo pri testih pripravili test 50-letnih pnevmatik. To je tudi prvi test, pri katerem so v skupno oceno vključena tudi trajnostna merila.
Sašo Knez je trboveljski podjetnik, ki ga je v poslovne vode potegnilo navdušenje do letenja. V podjetju so med drugim specializirani tudi za sestavljanje simulatorjev letenja in ker zeleni prehod zadeva tudi letala, je elektrifikacija na tem področju seveda ena od vodilnih tem.
V tem stoletju v Sloveniji še nismo imeli tako skromne prodaje novih osebnih avtomobilov. Pod 50 tisoč je bilo prodanih le še leta 2012, zdaj pa smo torej dosegli nov rekord, prodanih je bilo le nekaj čez 46 tisoč vozil.
Nemčija je znana kot edina država v Evropi, kjer ni omejitve hitrosti na avtomobilskih cestah. No, od vseh avtocest jih je približno tretjina, kjer zares ni omejitev, pa še tam je po večini gneča, tako da o kakšnih visokih hitrostih lahko samo sanjamo. Zdaj ni prvič, da so v Nemčiji spet glasnejši tisti, ki bi radi uzakonili omejitev hitrosti, in morda jim bo nekoč tudi uspelo, a za zdaj se zdi, da bo ostalo vse tako, kot je bilo. Andrej Brglez spomni, da so prav v Nemčiji pred dobrim stoletjem zgradili prve kilometre avtomobilske ceste.
Neveljaven email naslov