Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Fordovi inženirji so se lotili razvoja še enega zanimivega projekta. Zamisel je navdihnila tehnologija za aktivno odpravljanje hrupa, s katero pri Fordovem športnem terencu Edgeu pomagajo potnikom zagotoviti tišje potovanje. Gre za prototip izolirane notranje pasje ute, ki bi ščitila občutljiva pasja ušesa pred hrupom, ki jim povzroča strah predvsem v teh decembrskih dneh. Ko mikrofoni v notranji pasji hišici zaznajo zvok ognjemeta oziroma kakšnih drugih pirotehničnih sredstev, začne vgrajeni avdio sistem oddajati nasprotne frekvence, ki učinkovito izničijo hrup ali ga vsaj znatno zmanjšajo. Sestavni del dizajna je pluta z visoko gostoto, ki je idealna za zvočno izolacijo. Kaže, da se torej psom le obetajo bolj mirni prazniki…
Ko mikrofoni v notranji pasji hišici zaznajo zvok ognjemeta, začne vgrajeni avdio sistem oddajati nasprotne frekvence, ki učinkovito izničijo hrup ali ga vsaj znatno zmanjšajo.
Fordovi inženirji so se lotili razvoja še enega zanimivega projekta. Zamisel je navdihnila tehnologija za aktivno odpravljanje hrupa, s katero pri Fordovem športnem terencu Edgeu pomagajo potnikom zagotoviti tišje potovanje. Gre za prototip izolirane notranje pasje ute, ki bi ščitila občutljiva pasja ušesa pred hrupom, ki jim povzroča strah predvsem v teh decembrskih dneh. Ko mikrofoni v notranji pasji hišici zaznajo zvok ognjemeta oziroma kakšnih drugih pirotehničnih sredstev, začne vgrajeni avdio sistem oddajati nasprotne frekvence, ki učinkovito izničijo hrup ali ga vsaj znatno zmanjšajo. Sestavni del dizajna je pluta z visoko gostoto, ki je idealna za zvočno izolacijo. Kaže, da se torej psom le obetajo bolj mirni prazniki…
Neredko pozimi na cesti opazimo avtomobil, ki prevaža na strehi kup snega. To je kaznivo, predvsem pa predstavlja veliko nevarnost za druge udeležencev prometu. Če pa si predstavljamo neočiščen tovornjak, pa je nevarnost še toliko večja. Površino prikolice tovornjaka lahko primerjamo s površino garsonjere, torej je lahko snega oziroma še huje – ledu, tudi za več kubičnih metrov. Pri Murski Soboti so postavili posebno rampo, ki zdaj voznikom tovornjakov omogoča, da očistijo sneg in led s svojih vozil.
Nissan Qashqai v svoji zadnji izpeljanki dela to, kar počne že več kot desetletje. Vodi čredo križancev in SUV-jev proti nadaljnji prevladi v avtomobilskem vesolju. Pa smo sedli v eno izmed teh vozil in še enkrat preverili, čemu ves ta hrup. Zamera je v glavnem le ena in ta ostaja enaka že ves čas. Model brez štirikolesnega pogona, kot je bil naš, po nepotrebnem ustvarja jarek med pojavnostjo in bistvom. Povedano drugače: na že malo bolj strmem makadamu Quashqai poklekne povsem enako, kot bi obnemogel vsak drug avto. Je pač živinče rojeno za asfaltne površine in zanje prinaša s seboj novo orodje. Imenuje se »pro pilot« in v bistvu gre za domiselno integracijo vseh mogočih asistenčnih sistemov pod eno streho. Ali bolj natančno rečeno – pod enim modrim gumbom na volanskem obroču, s katerim vso to pomoč prikličemo. Povedano s sodobnim jezikom: gre za zametke avtonomne vožnje. Na lestvici, kjer so na peti stopnji avtonomna vozila brez volanskega obroča, na prvi stopnji pa smo mi, nezanesljivi človeški vozniki, bi Nissanov sistem pro-pilot uvrstili nekam med drugo in tretjo stopnjo. V kombinaciji z radarskim tempomatom in sistemom za prepoznavanje voznega pasu vozilo lepo ohranja smer vožnje in razdaljo do spredaj vozečih vozil. Volanski obroč hoče občutiti človeško roko na obodu; če ga izpustimo, se čez nekaj sekund glasno pritoži. Samo z dotikom, ne z dejanskim vrtenjem, pa avto suvereno pelje in sledi daljšim avtocestnim zavojem. Treba pa je poudariti, da voznik med takšno vožnjo ni nikoli čisto sproščen. Sistem ima še nekatere hrošče, v našem primeru so ga zmedli avtocestni odseki, kjer so ob izvozih na cestišču narisane debele črtane oznake. A recimo ob povsem prazni avtocesti, kar je pri nas skoraj nemogoče, je sistem dobrodošel – prav tako delno tudi med počasnim premikanjem v koloni, kjer lahko deluje kot varnostni regulativ. Če povzamemo: tehnologije, ki so bile do včeraj na voljo le v prestižnih vozilih, se spuščajo v srednji razred. Kako daleč in predvsem kako hitro bo šlo, pa ni odvisno le od avtomobilske industrije, ki je velik del posla že opravila. Zdaj mora nastopiti prometna regulativa, ki mora na novo osmisliti nekatere prometne politike. To pa bo, vsaj pri nas ob togem sistemu, zagotovo precej zahtevna naloga.
Začenja se preštevanje glasovnic, ki ste jih poslali na vse sodelujoče medije za izbor Slovenskega avta leta 2019. Ko jih preštejemo, sporočimo vseh pet finalistov.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Fordovi inženirji so se lotili razvoja še enega zanimivega projekta. Zamisel je navdihnila tehnologija za aktivno odpravljanje hrupa, s katero pri Fordovem športnem terencu Edgeu pomagajo potnikom zagotoviti tišje potovanje. Gre za prototip izolirane notranje pasje ute, ki bi ščitila občutljiva pasja ušesa pred hrupom, ki jim povzroča strah predvsem v teh decembrskih dneh. Ko mikrofoni v notranji pasji hišici zaznajo zvok ognjemeta oziroma kakšnih drugih pirotehničnih sredstev, začne vgrajeni avdio sistem oddajati nasprotne frekvence, ki učinkovito izničijo hrup ali ga vsaj znatno zmanjšajo. Sestavni del dizajna je pluta z visoko gostoto, ki je idealna za zvočno izolacijo. Kaže, da se torej psom le obetajo bolj mirni prazniki…
Ko mikrofoni v notranji pasji hišici zaznajo zvok ognjemeta, začne vgrajeni avdio sistem oddajati nasprotne frekvence, ki učinkovito izničijo hrup ali ga vsaj znatno zmanjšajo.
Fordovi inženirji so se lotili razvoja še enega zanimivega projekta. Zamisel je navdihnila tehnologija za aktivno odpravljanje hrupa, s katero pri Fordovem športnem terencu Edgeu pomagajo potnikom zagotoviti tišje potovanje. Gre za prototip izolirane notranje pasje ute, ki bi ščitila občutljiva pasja ušesa pred hrupom, ki jim povzroča strah predvsem v teh decembrskih dneh. Ko mikrofoni v notranji pasji hišici zaznajo zvok ognjemeta oziroma kakšnih drugih pirotehničnih sredstev, začne vgrajeni avdio sistem oddajati nasprotne frekvence, ki učinkovito izničijo hrup ali ga vsaj znatno zmanjšajo. Sestavni del dizajna je pluta z visoko gostoto, ki je idealna za zvočno izolacijo. Kaže, da se torej psom le obetajo bolj mirni prazniki…
Neredko pozimi na cesti opazimo avtomobil, ki prevaža na strehi kup snega. To je kaznivo, predvsem pa predstavlja veliko nevarnost za druge udeležencev prometu. Če pa si predstavljamo neočiščen tovornjak, pa je nevarnost še toliko večja. Površino prikolice tovornjaka lahko primerjamo s površino garsonjere, torej je lahko snega oziroma še huje – ledu, tudi za več kubičnih metrov. Pri Murski Soboti so postavili posebno rampo, ki zdaj voznikom tovornjakov omogoča, da očistijo sneg in led s svojih vozil.
Nissan Qashqai v svoji zadnji izpeljanki dela to, kar počne že več kot desetletje. Vodi čredo križancev in SUV-jev proti nadaljnji prevladi v avtomobilskem vesolju. Pa smo sedli v eno izmed teh vozil in še enkrat preverili, čemu ves ta hrup. Zamera je v glavnem le ena in ta ostaja enaka že ves čas. Model brez štirikolesnega pogona, kot je bil naš, po nepotrebnem ustvarja jarek med pojavnostjo in bistvom. Povedano drugače: na že malo bolj strmem makadamu Quashqai poklekne povsem enako, kot bi obnemogel vsak drug avto. Je pač živinče rojeno za asfaltne površine in zanje prinaša s seboj novo orodje. Imenuje se »pro pilot« in v bistvu gre za domiselno integracijo vseh mogočih asistenčnih sistemov pod eno streho. Ali bolj natančno rečeno – pod enim modrim gumbom na volanskem obroču, s katerim vso to pomoč prikličemo. Povedano s sodobnim jezikom: gre za zametke avtonomne vožnje. Na lestvici, kjer so na peti stopnji avtonomna vozila brez volanskega obroča, na prvi stopnji pa smo mi, nezanesljivi človeški vozniki, bi Nissanov sistem pro-pilot uvrstili nekam med drugo in tretjo stopnjo. V kombinaciji z radarskim tempomatom in sistemom za prepoznavanje voznega pasu vozilo lepo ohranja smer vožnje in razdaljo do spredaj vozečih vozil. Volanski obroč hoče občutiti človeško roko na obodu; če ga izpustimo, se čez nekaj sekund glasno pritoži. Samo z dotikom, ne z dejanskim vrtenjem, pa avto suvereno pelje in sledi daljšim avtocestnim zavojem. Treba pa je poudariti, da voznik med takšno vožnjo ni nikoli čisto sproščen. Sistem ima še nekatere hrošče, v našem primeru so ga zmedli avtocestni odseki, kjer so ob izvozih na cestišču narisane debele črtane oznake. A recimo ob povsem prazni avtocesti, kar je pri nas skoraj nemogoče, je sistem dobrodošel – prav tako delno tudi med počasnim premikanjem v koloni, kjer lahko deluje kot varnostni regulativ. Če povzamemo: tehnologije, ki so bile do včeraj na voljo le v prestižnih vozilih, se spuščajo v srednji razred. Kako daleč in predvsem kako hitro bo šlo, pa ni odvisno le od avtomobilske industrije, ki je velik del posla že opravila. Zdaj mora nastopiti prometna regulativa, ki mora na novo osmisliti nekatere prometne politike. To pa bo, vsaj pri nas ob togem sistemu, zagotovo precej zahtevna naloga.
Začenja se preštevanje glasovnic, ki ste jih poslali na vse sodelujoče medije za izbor Slovenskega avta leta 2019. Ko jih preštejemo, sporočimo vseh pet finalistov.
Časi so pač taki, da je kamionov na naših cestah, predvsem avtocestah, vedno več. Posredno to pomeni tudi to, da je na račun teh, kamionov manj prostora za osebne avtomobile. Zato smo pozdravili zakonsko uredbo, ki od 15. januarja preprečuje tovrstno prehitevanje in oviranje prometa na avtocesti, in sicer podnevi na odseku od Šentilja do Kopra za tovornjake, težje od sedem ton in pol. Tako na hitro se to zdi olajšanje, izboljšanje razmer, kar nedvomno tudi je, a vseeno prinaša neke nove situacije, poudarja Andrej Brglez.
Kar zadeva poletne in zimske pnevmatike, strokovnjaki trdijo (in tudi pri nas pogosto poudarjamo), da se ni priporočljivo voziti s prvimi pozimi in z drugimi poleti. Poletne imajo pozimi slabši oprijem, zimske se poleti na toplem asfaltu hitreje obrabijo, če opozorimo le na dve bistveni stvari. V minulih dneh pa smo lahko po mnogih medijih zasledili, da naj v teh dneh ne hitimo in pustimo še nekaj časa zimske gume, ker je vreme še precej nezanesljivo in temperature tudi bolj zimske, torej tudi asfalt precej hladen. Uroš Suhadolc iz Tehnične podpore kupcem podjetja Goodyear Dunlop Sava Tires med drugim poudarja, da je za daljšo življenjsko dobo pnevmatik pomembna redna kontrola tlaka v pnevmatikah, pa tudi to, da jih vsaj enkrat letno rotiramo, torej da zadnje namestimo spredaj in obratno. Andrej Brglez pa dodaja, da s tem, ko ustrezno skrbimo za gume na svojem avtomobilu, ob tem, da jim podaljšamo življenjsko dobo, naredimo tudi nekaj dobrega za okolje.
Tako kot se spreminja mobilnost oziroma mobilnostne potrebe, tako se pojavljajo tudi nove oblike nakupa oziroma financiranja vozil. V nekaterih evropskih državah se je tako že kar precej uveljavilo t.i. financiranje z odkupom. Pri nas je tega še zelo malo, a tovrstna ponudba obstaja in nekateri se je že poslužujejo. Primož Tiringar, direktor Toyote Slovenija, razloži, da je na ta način obrok vsak mesec enak, po določenem času pa se lahko rabljeno vozilo zamenja z novim – s tem, da obrok ostaja enak. Še en način financiranja mobilnosti, ki prihaja tudi k nam.
Ko se omenja električni avtomobil, nekako sodi zraven, da se razmišlja tudi o ničnih škodljivih izpustih. Ve pa se tudi, da komponente za električni avtomobil nekje nastanejo, jih proizvedejo in da je ta proizvodnja vse prej kot čista. A če se to onesnaževanje ali pa recimo kar "svinjanje" ne dogaja v našem okolju, nekako nismo tako občutljivi; to je daleč od nas in nas niti ne zanima pretirano. A tako razmišljanje zavaja; če ne bomo gledali dlje, tudi na druge kontinente, potem se nam ne piše dobro.
Poročnih pogodb je vedno več, avtomobilski proizvajalci različnih znamk si izmenjujejo svoje rešitve in proizvode, jih tudi skupaj razvijajo.
V Bruslju bi radi v okviru iniciative za zmanjšanje nezgod s smrtnim izidom na evropskih cestah največjo dovoljeno hitrost omejili na 180 km/h. V EU imajo vse države določene najvišje dovoljene hitrosti – največ 140 km/h, razen Nemčije, na katero se pravzaprav nanaša pobuda Bruslja. A Nemci se z različnimi argumenti pobudi upirajo in trdijo, da je kakršnokoli omejevanje hitrosti v nasprotju z vsako človeško logiko in da so nemške avtoceste najvarnejše na svetu. Poleg zgodovinskega pregleda omejitev hitrosti analiziramo tudi model DS3 Crossback in večjega DS7 Crossback.
Pred vsakimi predsedniškimi volitvami v ZDA je ena od pomembnejših predvolilnih tem vedno tudi avtomobilska industrija in načrti v zvezi z njo. Kandidati po pravilu vedno obiščejo tudi središče avtomobilskega dogajanja čez lužo v Detroitu in nagovorijo tamkajšnje proizvajalce. Načrti in smernice, ki jih tam začrtajo, so še kako pomembni tudi za Evropo, tudi za Slovenijo. Andrej Brglez poudarja, kako zelo sta si v tem pogledu različna prejšnji predsednik Trump in sedanji Biden; prvi ima rad velike in drage igrače, drugi pa se je dolga leta v službo vozil z vlakom. Trumpa je podpirala naftna industrija, Biden pa bo zdaj nedvomno spet obudil skrb za okolju prijaznejša pogonska sredstva. Ameriška politika bo torej poslej bolj spet prijazna do okolja.
Danes se bomo še enkrat ozrli na preteklo s korono zaznamovano avtomobilistično leto. Tokrat z vidika prevoženih kilometrov, ki jih je bilo občutno manj, manj je bilo tudi žrtev prometnih nesreč, a ne toliko manj kot bi morda lahko pričakovali glede na to, da smo se bistveno manj vozili. Z Andrejem se sprašujeva, zakaj število prometnih nesreč ni bolj padlo? V Nemčiji se veliko govori o omejitvah hitrosti na avtocestah, a to verjetno ni prava formula za zmanjšanje števila žrtev, saj so avtoceste daleč najbolj varne, tudi pri nas.
Po Evropi se je delež hibridnih in tudi električnih vozil občutno povečal, mi pa smo s Hrvaško povsem na repu razpredelnice, pri nakupu se ne obnašamo premišljeno in racionalno. Preizkusimo osvežena modela Peugeot 3008 in 5008 z izboljšanim sistemom nočne vidljivosti in prilagodljivim tempomatom. Pri prvem modelu je možen tudi hibridni pogon, približno 59 kilometrov električne avtonomije.
Prodaja avtomobilov je pri nas v letu 2020 padla za 26 odstotkov. Krivec je znani virus. Tudi letošnje leto se za prodajalce avtomobilov ni začelo obetavno, saloni so še vedno zaprti. Kupci sicer veliko poizvedovanj opravijo po spletu, a za dokončno izbiro in nakup se v veliki večini na koncu odločijo v prodajnem salonu. Zapeljemo se s Cliom, ki gre tudi na plin - z njim se da prevoziti tudi do tisoč kilometrov; poročamo pa še o povečanju proizvodnje električnih vozil pri nekaterih proizvajacih, ki so v preteklem letu beležili občutno povečanje prodaje elektrificiranih vozil.
Predstavitev vseh petih finalistov, ki so jih izbrali gledalci, poslušalci in bralci devetih medijev - z Andrejem Brglezom.
Prejšnja leta smo v tem terminu in ob tej priložnosti poskušali v nekaj stavkih povzeti dvanajst mesecev v avtomobilski industriji, v mobilnosti, tehnologiji in kar je podobnih izrazov, ki brenčijo okoli druge najbolj priljubljene teme moškega dela civilizacije. Prva najbolj priljubljena tema moškega dela civilizacije je na srečo še vedno ženski del civilizacije, recimo. Leto 2020 je naša običajna vprašanja dramatično spremenilo. O napredku tehnike, tehnologije in navad se letos nima smisla vpraševati … Čeprav, da ne bo razumljeno narobe, sta tako razvoj kot snovanje znotraj avtomobilskega dela mobilnosti tekla bolj ko ne nemoteno naprej. A uporabniki smo se med dolgimi zaporami, omejitvami in vračanji k osnovam bivanja vprašali skoraj usodno vprašanje: »Ali avtomobile sploh še potrebujemo?«
Iztekajoče se leto je bilo tudi v avtomobilski industriji precej drugačno kot prejšnja. Zaznamoval ga je koronavirus, ki nam je pomagal spoznati, kako zelo široko je področje avtomobilske industrije in kako globoko segajo korenine. Posledice zmanjšanega obsega izdelave in prodaje so občutili tudi mnogi v Sloveniji, ki so tako ali drugače povezani s to dejavnostjo. Avtomobilska industrija je po mnogih letih zaporedne rasti zdaj prvič doživela padec ali vsaj stagnacijo, a posledice naj ravno zaradi kopičenja kapitala v prejšnjih letih najbrž ne bodo pretirano boleče. Zdaj so avtomobilski snovalci pred dilemo, kam usmeriti razvoj in svoje sile, da bodo v prihodnjih letih čim bolj konkurenčni. Ker je ponudb različnih načinov in kombinacij pogonov vedno več, so v dilemi ne samo proizvajalci, ampak tudi kupci. Komentira Andrej Brglez.
Direktor Zavoda Vozim David Razboršek poudarja, da se je med leti 2015 in 2019 pri mladih voznikih za 60 odstotkov zmanjšal delež smrti, ki so posledica prometnih nesreč povzročenih pod vplivom alkohola. Mladi si zaslužijo pohvalo. Starejši pa kot kaže še vedno pogosto govorijo eno, delajo pa drugo, torej še vedno prepogosto sedajo za volan pijani. Andrej Brglez upa, da bodo mladi svoj odgovoren odnos do prometa gojili še naprej, za starejše kršitelje pa bi morda bilo priporočljivo zakrpati kakšno luknjo v zakonu, ki še vedno omogoča preveč lahkomiseln pogled na vožnjo pod vplivom alkohola.
Moralna teža avtomobila – besedna zveza, ki jo zadnje čase pogosteje slišimo. Morda zveni malo čudno, upali bi si trditi, da tudi kar malo marketinško, a vseeno upamo, da ne preveč. Andrej Brglez razloži, da so poskusi dviga morale, če to tako imenujemo, v proizvodnji avtomobilov stari že več kot sto let, saj je že Henry Ford kontroliral svoje delavce na domu in preverjal, kako živijo njihove družine. Skratka, moralna teža avtomobila naj bi v prihodnosti dobila več teže.
Manjša, osebna električna vozila, tu smo že kar doma, bi lahko rekli. Kamioni, avtobusi in sploh, kar je večjih prevoznih sredstev, tu pa so zgodbe, ali pa recimo kar računice, precej drugačne. Pri kamionih je pomembna nosilnost, torej s seboj voziti velike in težke baterije, ni smiselno. Poleg tega jih je treba tudi polniti. Koliko časa bi to trajalo in kako velik doseg bi omogočilo?
Prodaja priključnih hibridnih vozil v Evropi zadnje čase hitro narašča. Preizkusi najnovejših modelov pa so potrdili, da ti onesnažujejo okolje precej bolj, kot obljubljajo njihovi proizvajalci. Tako Mednarodni svet za čisti prevoz kot tudi Organizacija Transport&Environment sta po analizi podatkov potrdila, da naj bi bile realne emisije CO2 v praksi dva do trikrat višje od tistih uradno zapisanih. Proizvajalci razlagajo, da se navedene vrednosti lahko dosegajo pod določenimi pogoji, kar je veljalo tudi za dizle, ki so se pred časom znašli v podobni aferi. Končno pa lahko spomnimo tudi na električna vozila, ki v praksi tudi nikoli ne uresničijo obljubljenih dosegov.
Obeta se nam kar nekaj sprememb, povezanih z denarjem in cestami - ne samo pri obdavčitvi motornih vozil, pri katerih bo ključen dejavnik okoljski vidik, temveč tudi pri prometni varnosti, nižje bodo namreč kazni za prehitre voznike. O nekaterih razmišlja Andrej Brglez. Z njim se je pogovarjal Boris Žgajnar.
V začetku novembra je potekal tradicionalni vrh nemške avtomobilske industrije, ki vse bolj nakazuje zeleno spremembo. Glavni industrijski sektor v Nemčiji se brez dvoma ukvarja z največjo preobrazbo avtomobilske industrije v zgodovini, a trajnost ni garancija, ki bi jamčila dobro prodajo. Več o smernicah prihodnosti pa Andrej Brglez v pogovoru z Borisom Žgajnarjem.
Dnevi so krajši, čas med vožnjo, ko nam cesto osvetljujejo avtomobilski žarometi pa vse daljši. Danes torej nekaj več o avtomobilskih lučeh, ki so pri izbiri avtomobila eden izmed tistih dodatnih paketov, na katerega običajno povsem pozabimo. Malokdo ve, da je mogoče na avto namestiti različne luči in, da izbira primernih pomeni razmislek o tem, kakšne so naše vozniške zahteve. O podrobnostih danes Boris Žgajnar v pogovoru z Andrejem Brglezom.
Neveljaven email naslov