Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ponekod so resno začeli preganjati dizle, brez elektrike ne gre, a ugotavljamo, da tudi z elektriko še ne bo šlo; vsaj obljube Teslinega Muska so se izkazale za nateg, tako z dobavami kot s ceno. Avtomobilska industrija je preživela kar nekaj mučnih dni po sodnih dvoranah in še jih bo, zanimiva pa je še ena izkušnja - moderni avtomobili se s kopico asistenčnih sistemov, združenih v tehnologijo avtonomne vožnje, že lahko vozijo skoraj sami, a seveda še vedno pod nadzorom voznika.
Preganjajo dizle, elektrika prihaja, a je za zdaj še vedno predvsem odličen marketinški material, kopica asistenčnih sistemov pa že omogoča (vsaj delno) avtonomno vožnjo
V pregledih leta, ki si podajajo kljuko te dni, ne smemo pozabiti na pregled avtomobilskega leta. Navsezadnje so še vedno avtomobili tisti, ki prevažajo planet in v velikem delu poganjajo njegovo ekonomijo. Začeli bomo z žalostnim, komaj opaženim slovesom. Iz vse več novih avtomobilov izginja CD-. Kot nenazadnje tudi iz domov se slovo nekoč standarda dogaja tudi v naših mobilnih glasbenih dvoranah. Saj ne gre za to, da so glasbene platforme in nosilci zvoka, ki so moderni te dni, kaj slabši … Z izginjanjem zgoščenke izginja še zadnja vez z glasbo kot avtorskim izdelkom. Ker kot nosilec zvoka je zgoščenka še trdno povezana z izvorno idejo albuma, kot zbirke glasbenega izraza, z avtorskim delom in glasbenimi vizijami posameznika ali skupine. Namesto njega prihajajo zbirke najbolj priljubljenih, najbolje prodajanih in praviloma v slabših kakovostih posnetih, presnetih, ukradenih ali kako drugače posiljenih muzik.
Leto 2018 bomo pomnili kot leto, ko so začeli umirati dizli. Pokopali jih bomo globoko pod zemljo, kot avtomobilske dinozavre, kjer se bodo po stari dobri dinozavrski navadi spremenili v nafto; to bodo čez milijone let spet črpale neke naslednje civilizacije, ko bodo zopet odkrile dizel. Domislica ni daleč od resnice; po poročanju posvečenih, vsi silni dizli, ki se jih razviti zahod odreka na avtomobilskih sejmih in na spletnih straneh, potujejo na žejni vzhod celine, kjer se bodo prevažali še leta in leta ter svoje vprašljive okoljske navade bruhali pod srečno evropsko nebo. In ker vetrovi nad staro celino še vedno pihajo v vse smeri, Nemčija posledično ne bo veliko čistejša, ker se je odrekla tehnologiji, ki jo je pred stoletjem iznašel njen rojak. Je pa tudi res, da je čistejša tehnologija, za kar stroka šteje neosvinčen bencin kot energent, v tem letu precej napredovala. Ob primerni uporabi smo v letošnjem letu doživeli kar nekaj bencinskih agregatov, ki med porabo dosegajo vrednosti še včeraj rezervirane samo za dizle. Pred leti tako slavljeno in kmalu zatem tudi kritizirano zmanjševanje prostornin bencinskih motorjev je v iztekajočem se letu končno dalo nekaj zanimivih rezultatov.
Brez elektrike seveda ne gre. In še vedno cinično ugotavljamo, da z elektriko tudi ne bo šlo. Drži, da v našem skromnem uredništvu še nismo poskusili nekaj zadnjih igralcev, kot sta novi leaf ali električna kona, recimo, a če se ozremo vsaj do vladarja; Tesla model 3 se je izkazala vsaj kot cenovni nateg. Muskove obljube o nizki ceni je vzel veter in postalo je jasno, da veliki mag avtomobilske elektrifikacije laže, kot pes teče. Začelo se je pri dobavah, končuje se pri cenah. Mu pa kljub vsemu uspe nekako držati delnice svojega najljubšega otroka nad vodo.
Drugače pa, kot je postalo že običajno, predvidljivo in dolgočasno, vsako leto kdo izmed avtomobilskih velikanov objavi, koliko milijard bo namenil elektrifikaciji. Na koncu jih ne nameni oziroma so rezultati minorni. Razen Norvežanov, ki navdušeno preklapljajo na elektriko, elektrifikacija voznega parka še nikjer drugje po svetu ni dosegla statistično relevantnih vrednosti. Jih pa dosega v marketingu in promociji. Zmagovalci v električni bitki so za zdaj hibridna vozila in ob tem dejstvu se najbolj smeji Toyoti.
Elektriko je po desni prehitela povsem neka druga tehnologija, ki je prihajala po kosih in je še pred leti nihče ni videl kot resne ali pomembne kategorije. Posamezni asistenčni sistemi so se lepo in zaokroženo združili v tehnologijo avtonomne vožnje. Danes sicer dosegamo spodnje kline na avtonomni lestvici, lahko pa z zadovoljstvom opažamo, kako se te tehnologije iz premiumskega razreda selijo v nižje avtomobilske razrede. Radarski tempomat, ki je s polom postal standard tudi v mestnih avtomobilih, je bil še pred desetletjem velika eksotika, prisotna le v dvorcih na kolesih.
Ob koncu pa ne smemo pozabiti še nečesa. Industrija, ki porabi milijarde v poliranju svoje zunanje podobe, ki se predstavlja kot brezmadežna in kolikor je le mogoče transparentna, je letos spet preživela precej mučnih dni po sodnih dvoranah. Uboge prijatelje iz Wolfsburga imajo odvetniki na vrveh že nekaj let, s prsti v marmeladi pa so dobili celo mogočnega šefa iz naveze Nissan–Renault.
Tako za konec uporabimo znano analogijo iz življenja običajnih ljudi; po veselem času porok praviloma prihaja nekaj manj veselih časov ločitev. V prihajajočem letu vam obliko varnih kilometrov želiva Marko Radmilovič in Janez Martinčič.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Ponekod so resno začeli preganjati dizle, brez elektrike ne gre, a ugotavljamo, da tudi z elektriko še ne bo šlo; vsaj obljube Teslinega Muska so se izkazale za nateg, tako z dobavami kot s ceno. Avtomobilska industrija je preživela kar nekaj mučnih dni po sodnih dvoranah in še jih bo, zanimiva pa je še ena izkušnja - moderni avtomobili se s kopico asistenčnih sistemov, združenih v tehnologijo avtonomne vožnje, že lahko vozijo skoraj sami, a seveda še vedno pod nadzorom voznika.
Preganjajo dizle, elektrika prihaja, a je za zdaj še vedno predvsem odličen marketinški material, kopica asistenčnih sistemov pa že omogoča (vsaj delno) avtonomno vožnjo
V pregledih leta, ki si podajajo kljuko te dni, ne smemo pozabiti na pregled avtomobilskega leta. Navsezadnje so še vedno avtomobili tisti, ki prevažajo planet in v velikem delu poganjajo njegovo ekonomijo. Začeli bomo z žalostnim, komaj opaženim slovesom. Iz vse več novih avtomobilov izginja CD-. Kot nenazadnje tudi iz domov se slovo nekoč standarda dogaja tudi v naših mobilnih glasbenih dvoranah. Saj ne gre za to, da so glasbene platforme in nosilci zvoka, ki so moderni te dni, kaj slabši … Z izginjanjem zgoščenke izginja še zadnja vez z glasbo kot avtorskim izdelkom. Ker kot nosilec zvoka je zgoščenka še trdno povezana z izvorno idejo albuma, kot zbirke glasbenega izraza, z avtorskim delom in glasbenimi vizijami posameznika ali skupine. Namesto njega prihajajo zbirke najbolj priljubljenih, najbolje prodajanih in praviloma v slabših kakovostih posnetih, presnetih, ukradenih ali kako drugače posiljenih muzik.
Leto 2018 bomo pomnili kot leto, ko so začeli umirati dizli. Pokopali jih bomo globoko pod zemljo, kot avtomobilske dinozavre, kjer se bodo po stari dobri dinozavrski navadi spremenili v nafto; to bodo čez milijone let spet črpale neke naslednje civilizacije, ko bodo zopet odkrile dizel. Domislica ni daleč od resnice; po poročanju posvečenih, vsi silni dizli, ki se jih razviti zahod odreka na avtomobilskih sejmih in na spletnih straneh, potujejo na žejni vzhod celine, kjer se bodo prevažali še leta in leta ter svoje vprašljive okoljske navade bruhali pod srečno evropsko nebo. In ker vetrovi nad staro celino še vedno pihajo v vse smeri, Nemčija posledično ne bo veliko čistejša, ker se je odrekla tehnologiji, ki jo je pred stoletjem iznašel njen rojak. Je pa tudi res, da je čistejša tehnologija, za kar stroka šteje neosvinčen bencin kot energent, v tem letu precej napredovala. Ob primerni uporabi smo v letošnjem letu doživeli kar nekaj bencinskih agregatov, ki med porabo dosegajo vrednosti še včeraj rezervirane samo za dizle. Pred leti tako slavljeno in kmalu zatem tudi kritizirano zmanjševanje prostornin bencinskih motorjev je v iztekajočem se letu končno dalo nekaj zanimivih rezultatov.
Brez elektrike seveda ne gre. In še vedno cinično ugotavljamo, da z elektriko tudi ne bo šlo. Drži, da v našem skromnem uredništvu še nismo poskusili nekaj zadnjih igralcev, kot sta novi leaf ali električna kona, recimo, a če se ozremo vsaj do vladarja; Tesla model 3 se je izkazala vsaj kot cenovni nateg. Muskove obljube o nizki ceni je vzel veter in postalo je jasno, da veliki mag avtomobilske elektrifikacije laže, kot pes teče. Začelo se je pri dobavah, končuje se pri cenah. Mu pa kljub vsemu uspe nekako držati delnice svojega najljubšega otroka nad vodo.
Drugače pa, kot je postalo že običajno, predvidljivo in dolgočasno, vsako leto kdo izmed avtomobilskih velikanov objavi, koliko milijard bo namenil elektrifikaciji. Na koncu jih ne nameni oziroma so rezultati minorni. Razen Norvežanov, ki navdušeno preklapljajo na elektriko, elektrifikacija voznega parka še nikjer drugje po svetu ni dosegla statistično relevantnih vrednosti. Jih pa dosega v marketingu in promociji. Zmagovalci v električni bitki so za zdaj hibridna vozila in ob tem dejstvu se najbolj smeji Toyoti.
Elektriko je po desni prehitela povsem neka druga tehnologija, ki je prihajala po kosih in je še pred leti nihče ni videl kot resne ali pomembne kategorije. Posamezni asistenčni sistemi so se lepo in zaokroženo združili v tehnologijo avtonomne vožnje. Danes sicer dosegamo spodnje kline na avtonomni lestvici, lahko pa z zadovoljstvom opažamo, kako se te tehnologije iz premiumskega razreda selijo v nižje avtomobilske razrede. Radarski tempomat, ki je s polom postal standard tudi v mestnih avtomobilih, je bil še pred desetletjem velika eksotika, prisotna le v dvorcih na kolesih.
Ob koncu pa ne smemo pozabiti še nečesa. Industrija, ki porabi milijarde v poliranju svoje zunanje podobe, ki se predstavlja kot brezmadežna in kolikor je le mogoče transparentna, je letos spet preživela precej mučnih dni po sodnih dvoranah. Uboge prijatelje iz Wolfsburga imajo odvetniki na vrveh že nekaj let, s prsti v marmeladi pa so dobili celo mogočnega šefa iz naveze Nissan–Renault.
Tako za konec uporabimo znano analogijo iz življenja običajnih ljudi; po veselem času porok praviloma prihaja nekaj manj veselih časov ločitev. V prihajajočem letu vam obliko varnih kilometrov želiva Marko Radmilovič in Janez Martinčič.
Dandanes so motoristične čelade veliko bolj zračne, prav tako tudi zaščitne obleke, a ko je vročina tista prava, potem je jasno, da je tudi motoristom vroče.
V zadnjih oddajah smo opisali in priporočili že kar nekaj sistemov – pomočnikov, ki voznikom omogočajo večjo varnost zanje in tudi za druge. Danes omenjamo še tako imenovani »lane assist«, sistem, ki skrbi da ostanemo na voznem pasu – če vozilo zapelje do mejne črte, nas sistem na to opozori oziroma samodejno obrne volan, da ostanemo znotraj voznega pasu. Veliko avtomobilov pa ponuja še enega asistenta, ki niti ni tako pomemben kar zadeva samo varnost, je pa mnogim v veliko olajšanje. To je sistem za samodejno parkiranje. Večina je takih, da ocenijo, če je parkirno mesto dovolj veliko, potem pa samodejno sučejo volan, da vozilo pristane v začrtanem prostoru. Voznik pomaga z dodajanjem plina oziroma zaviranjem. Obstajajo pa tudi že sistemi, ki opravijo čisto vse sami.
Nadaljujemo »temo« o asistenčnih sistemih v avtomobilih. Prihajajo, a vsaj nekateri prepočasi in bi morali biti že danes del serijske opreme. Bletooth vmesnik za prostoročno telefoniranje – ta je sicer v vseh novejših vozilih, a mnogi tega nočejo vedeti. Dobrodošel je opozorilnik za mrtve kote, pa radarski tempomat, tudi branje hitrostnih omejitev, da o sistemu za samodejno zaviranje v sili ne govorimo – za tega trdimo, da bi moral biti del serijske opreme v vseh avtomobilih.
Dandanašnji je v avtomobilih toliko elektronike in raznih sistemov in pomagal, da se še najbolj vešči težko znajdejo. Nekateri asistenčni sistemi so v avtomobilih serijsko, druge je treba doplačati. Kateri so priporočljivi, že skoraj nujni, kako se znajdejo prodajalci, ko jih ponujajo, in kako naj se znajdemo kupci, ki jih kupujemo.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Večja varnost motoristov je tema, ki ji tudi pri nas posvečamo veliko pozornosti. Kaj vse je pomembno za motoriste, da so bolj varni v prometu, smo že stokrat našteli. Lahko pa se ukvarjamo s tem, zakaj sta besedi hitrost in motor tako zelo povezani. Andrej Brglez na pol za šalo, na pol zares, ugotavlja, da se je začelo dirkanje z motorji v tistem trenutku, ko je bil izdelan drugi motor. Sicer pa med motoristi velja, da motorist tistega, ki vozi pred njim, nikoli ne dohiti, ampak ujame. Kdaj je vožnja torej prehitra, kako ugotoviti, s kakšno hitrostjo voziti, da bo vožnja udobna in posledično tudi varna?
Zadnji dnevi niso ravno tipično poletno vroči, bodo pa taki še prišli, o tem ni dvoma. O zračenju, o ustvarjanju prijetnejše klime v avtomobilu, se je že veliko govorilo in še se bo. Klimatska naprava je prišla iz ZDA in se v začetku v Evropi ni prijela. Oblika avtomobila, barva, velikost steklenih površin – vse to vpliva na to, koliko in kako hitro se na soncu segreva potniška kabina. Na kratko ponovimo še pravila ohlajanja potniške kabine; najprej avto prezračimo in se morda kakšno minuto peljimo še z odprtimi stekli, potem vse zapremo in nastavimo klimatsko napravo na zaprt krog delovanja, da bo krožil le zrak znotraj kabine – tako bo najhitreje ohlajen. Ohlajen zrak mora krožiti tako, da ne ohlaja vas, temveč kabino, torej šobe vedno obrnemo stran od glave in drugih delov telesa. Moč delovanja ventilatorja nastavimo na najmanjšo še učinkovito stopnjo in ne pozabimo, da temperaturna razlika med zunanjostjo in potniško kabino ni večja od sedmih stopinj.
Pred časom smo že govorili o tem, kakšna zakladnica raznoraznih informacij in podatkov je naš avtomobil in kako se te informacije posreduje oziroma lahko uporablja in prodaja. V ta oblak informacij bi lahko z vključeno aplikacijo s pomočjo pametnega telefona že zdaj lahko posredovali svojo pozicijo oziroma razkrivali svoje gibanje in po drugi strani ujeli gibanje drugih. Če bi se čutili na tak način, bi to pomenilo veliko večjo varnost. Od nas pa je odvisno, če smo pripravljeni posredovati te podatke.
To, da voznike nervira vsakršno delo na avtocesti, ki spreminja oziroma ovira potek prometa, je jasno. V bistvu se nam vedno zdi, da se obnovitvena dela izvajajo ob nepravem času. Zakaj ravno zdaj, ko je največja gneča, zakaj se ne spravijo na delo prej ali potem? Seveda ne gre kar na pamet. Pri DARSu na različne načine zbirajo informacije in podatke, da potem na podlagi teh lahko načrtujejo, kdaj in kje bi bilo potem najmanj boleče opraviti določena dela. Čudno se nam tudi zdi (trenutno recimo na viaduktu Ravbarkomanda na Primorski avtocesti), zakaj prihaja do zastojev kljub temu, da iz dveh pasov nastaneta ravno tako dva, le malo ožja. Morda pa smo vsaj malo zato krivi tudi vozniki sami.
Kar zadeva opremo v modernih avtomobilih, ta med drugim omogoča tudi dostop do mnogih podatkov in informacij. Po drugi strani pa smo lahko tudi mi oziroma naš avtomobil bogat vir informacij, ki jih lahko recimo Google, ki se je zdaj že “vgnezdil” v avtomobile, iznajdljivo izkorišča in trži. Tega se premalo zavedamo in prišel je čas, da del pogače pripade tudi lastnikom avtomobilov.
Andrej Brglez je na strankarske naslove poslal vprašanja s področja prometa.
Ponovno (in zagotovo ne zadnjikrat) se lahko poigramo z dilemo, katero gorivo bi bilo najbolj primerno za nas oziroma naše vozilo, dizel, bencin ali hibrid. Dejavnikov, ki vplivajo na odločitev, je tisoč, lahko rečemo, natančen izračun je težak, dokončnega odgovora verjetno ni mogoče dati. Nekaj podatkov in izsledkov ene izmed raziskav povzemamo v APM, lahko si jih ogledate tudi na MMC.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Avtomobilska stekla še zdaleč niso samo, da vidimo iz vozila.
Ljubitelji potovanj z motorji so dobil "pomočnika". Izšel je zemljevid za motoriste, kjer so označene za motoriste zanimive poti in destinacije. Predstavljamo tudi dva športna terenca.
Treba je biti previden, ko vozi kolo vas in ko kolo vozite vi.
Danes imate veliko več možnosti kot običajno, da vas ujamejo, če boste prehitri. Policisti izvajajo poostren nadzor hitrosti na več kot 600 lokacijah po Sloveniji med šesto in osemnajsto uro.
Kaj je za motorista tisti pravi užitek in izziv, ki ga vleče na motocikel, in seveda, kako ob tem razmišlja in reagira, da ostane cel in nepoškodovan.
Ameriški in kitajski avtomobilski trg sta brez dvoma v zadnjem času povsem prehitela Evropo. Incident s peško pa je, kot pravi Andrej Brglez, razgalil vse težave, ki jih bliskoviti tehnološki razvoj povleče za seboj.
Neveljaven email naslov