Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rdeča luč na semaforju jasno sporoča, da se moramo ustaviti – tako je po zakonu, tako so nas učili in še učijo. A če je križišče pregledno in imate namen zaviti desno, bi morda lahko tudi pri nas (ponekod to že počno) poskusili z vožnjo čez rdečo luč. Seveda ne gre povsod, pa tudi določena pravila je treba upoštevati, recimo obvezno je treba ustaviti in se prepričati, če je zavijanje varno. V anketi vas je bila tretjina za to, da bi zavijanje desno pri rdeči poskusno uvedli tudi pri nas.
Ponekod so že uvedli prakso, da vozniki lahko zavijajo desno, pa čeprav je na semaforju rdeča luč. Dve tretjini vas meni, da bi lahko poskusili tudi pri nas
Rdeča luč na semaforju jasno sporoča, da se moramo ustaviti – tako je po zakonu, tako so nas učili in še učijo. A če je križišče pregledno in imate namen zaviti desno, bi morda lahko tudi pri nas (ponekod to že počno) poskusili z vožnjo čez rdečo luč. Seveda ne gre povsod, pa tudi določena pravila je treba upoštevati, recimo obvezno je treba ustaviti in se prepričati, če je zavijanje varno. V anketi vas je bila večina za to, da bi zavijanje desno pri rdeči poskusno uvedli tudi pri nas.
Danes pa za nekaj minut k avtomobilskemu razredu, ki je redek, a vedno dobrodošel gost naših minut. Športne avtomobile vsakdanjega porekla slovenimo s športnimi kombilimuzinami, a preostali svet jih pozna kot “hot hatch” razred. Tam so doma recimo Fordov Focus RS, Hondin Civic type-R po novem celo Hyundai i-30 N, ter seveda Renaultov Megane RS, kot staroselec. Se opravičujemo izpuščenim iz seznama.
Megane RS je bil vedno živahen, v tretji generaciji pa je prišel kar pomembno spremenjen. Še en par vrat, 4control sistem za krmiljenje tudi zadnjih koles, vozniški vpliv na motorno elektroniko in dvoje možnosti pri izbiri podvozja natančno pričajo, kam ta RS taco moli. Jasno; ribnik, v katerem lovi kupce se je povečal. Ne gre več zgolj za športnega razgrajača, s katerim predmestni fakini strašijo vzorne državljane. Avto je pridobil na uporabnosti, na prijaznosti in delno tudi na vozniški izkušnji. Slednja tako ni več rezervirana za dobre, ali odlične voznike, temveč je mogoče za volan posaditi tudi precej običajnega voznika.
A da ne bo pomote. Megane RS je še vedno zelo športen avto. Ne nazadnje ga sestavljajo pri Renault Sport v Dieppu. Recarovi sedeži so sicer šli, zamenjali so jih dovolj kvalitetni tovarniški, poslovil se je dvo litrski turbo štirivaljnik, nadomestil ga je 1,8 litrski, a njegovih 205 kilovatov je seveda več, kot so jih premogli šampioni druge generacije R.S.-a. V našem primeru ročni šest-stopenjski menjalnik v kombinaciji z mehanskim samozapornim diferencialom deluje popolno; prijaznejše podvozje »sport«, ki je tudi na voljo, ima zaporo diferenciala vodeno elektronsko.
In kako se pelje? Odlično, perfektno, popolno, kdor se ne zaljubi v njega, se nima pravice imenovati avtomobilist. Odet v vpadljivi oker ter z mogočnim difuzorjem ne privlači le pogledov, temveč na cesti tudi izpričuje svoj namen. In še nekaj lepega; vaš tekoči račun bo obremenil toliko, kot kakšen recimo konfekcijski in brezkrvni SUV.
Ker mnogi še vedno prisegate na Nemce, začnimo v Stutgardtu. Mercedes Benz nam je v teh dneh poslal novost razreda B. Prvi vtis je, da je avtomobil bolj dinamično oblikovan, pravzaprav najdemo veliko podobnosti z razredom A – tudi v notranjosti, a razlike seveda vendarle so. Sedi se nekoliko višje, zadaj je več prostora, zadnja klop bo kmalu tudi vzdolžno pomična. 1,3 litrski motor je na voljo s 100 oziroma 120 kilovati, dvolitrski s 140 in 165; dizelski so trije, moči od 85 do 140 kilovatov. Kasneje bosta še dva šibkejša, pa priključni hibrid in tudi štirikolesni pogon. Cene se začno malo pod 26 tisočaki.
V Italiji je vedno bil alfa in omega avtomobilistične industrije Fiat in še vedno je. Predstavili so bližnjega sorodnika Jeepa renegada Fiata 500X. Prikupen mestni križanec je svežega videza, predvsem izstopajo svetlobna telesa v LED tehnologiji. Nova sta bencinska motorja – litrski 88 kilovatni trivaljnik in 1,3 litrski štirivaljni s 110 kilovati moči, na voljo je tudi 88 kilovatni turbodizel. Serijska oprema Urban je že precej bogata – tudi z varnostnimi tehnologijami, recimo s sistemom za samodejno zaviranje. Začetna cena za novi 500X je 17.590 evrov, različica s štirikolesnim pogonom sledi kmalu.
Dizel je hibrid – pravijo pri Toyoti. S tem hočejo povedati, da pri novem modelu RAV-4, ki so ga pred dnevi pripeljali k nam, ni več dizla. Na voljo je dvolitrski bencinski agregat s 129 kilovati moči in pa 2,5 litrski s 160 oziroma 163 kilovati, ki pa bo del hibridnega pogona. Ob pogonu na vsa štiri kolesa je pri hibridnem pogonu zadnja os gnana izključno na elektriko. RAV-4 se sicer ponaša s prostornostjo v kabini, še posebej pa je s 580 litri prostoren prtljažni prostor. Nivojev opremljenosti je šest, osnovni model je na voljo za 28.900 evrov.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Rdeča luč na semaforju jasno sporoča, da se moramo ustaviti – tako je po zakonu, tako so nas učili in še učijo. A če je križišče pregledno in imate namen zaviti desno, bi morda lahko tudi pri nas (ponekod to že počno) poskusili z vožnjo čez rdečo luč. Seveda ne gre povsod, pa tudi določena pravila je treba upoštevati, recimo obvezno je treba ustaviti in se prepričati, če je zavijanje varno. V anketi vas je bila tretjina za to, da bi zavijanje desno pri rdeči poskusno uvedli tudi pri nas.
Ponekod so že uvedli prakso, da vozniki lahko zavijajo desno, pa čeprav je na semaforju rdeča luč. Dve tretjini vas meni, da bi lahko poskusili tudi pri nas
Rdeča luč na semaforju jasno sporoča, da se moramo ustaviti – tako je po zakonu, tako so nas učili in še učijo. A če je križišče pregledno in imate namen zaviti desno, bi morda lahko tudi pri nas (ponekod to že počno) poskusili z vožnjo čez rdečo luč. Seveda ne gre povsod, pa tudi določena pravila je treba upoštevati, recimo obvezno je treba ustaviti in se prepričati, če je zavijanje varno. V anketi vas je bila večina za to, da bi zavijanje desno pri rdeči poskusno uvedli tudi pri nas.
Danes pa za nekaj minut k avtomobilskemu razredu, ki je redek, a vedno dobrodošel gost naših minut. Športne avtomobile vsakdanjega porekla slovenimo s športnimi kombilimuzinami, a preostali svet jih pozna kot “hot hatch” razred. Tam so doma recimo Fordov Focus RS, Hondin Civic type-R po novem celo Hyundai i-30 N, ter seveda Renaultov Megane RS, kot staroselec. Se opravičujemo izpuščenim iz seznama.
Megane RS je bil vedno živahen, v tretji generaciji pa je prišel kar pomembno spremenjen. Še en par vrat, 4control sistem za krmiljenje tudi zadnjih koles, vozniški vpliv na motorno elektroniko in dvoje možnosti pri izbiri podvozja natančno pričajo, kam ta RS taco moli. Jasno; ribnik, v katerem lovi kupce se je povečal. Ne gre več zgolj za športnega razgrajača, s katerim predmestni fakini strašijo vzorne državljane. Avto je pridobil na uporabnosti, na prijaznosti in delno tudi na vozniški izkušnji. Slednja tako ni več rezervirana za dobre, ali odlične voznike, temveč je mogoče za volan posaditi tudi precej običajnega voznika.
A da ne bo pomote. Megane RS je še vedno zelo športen avto. Ne nazadnje ga sestavljajo pri Renault Sport v Dieppu. Recarovi sedeži so sicer šli, zamenjali so jih dovolj kvalitetni tovarniški, poslovil se je dvo litrski turbo štirivaljnik, nadomestil ga je 1,8 litrski, a njegovih 205 kilovatov je seveda več, kot so jih premogli šampioni druge generacije R.S.-a. V našem primeru ročni šest-stopenjski menjalnik v kombinaciji z mehanskim samozapornim diferencialom deluje popolno; prijaznejše podvozje »sport«, ki je tudi na voljo, ima zaporo diferenciala vodeno elektronsko.
In kako se pelje? Odlično, perfektno, popolno, kdor se ne zaljubi v njega, se nima pravice imenovati avtomobilist. Odet v vpadljivi oker ter z mogočnim difuzorjem ne privlači le pogledov, temveč na cesti tudi izpričuje svoj namen. In še nekaj lepega; vaš tekoči račun bo obremenil toliko, kot kakšen recimo konfekcijski in brezkrvni SUV.
Ker mnogi še vedno prisegate na Nemce, začnimo v Stutgardtu. Mercedes Benz nam je v teh dneh poslal novost razreda B. Prvi vtis je, da je avtomobil bolj dinamično oblikovan, pravzaprav najdemo veliko podobnosti z razredom A – tudi v notranjosti, a razlike seveda vendarle so. Sedi se nekoliko višje, zadaj je več prostora, zadnja klop bo kmalu tudi vzdolžno pomična. 1,3 litrski motor je na voljo s 100 oziroma 120 kilovati, dvolitrski s 140 in 165; dizelski so trije, moči od 85 do 140 kilovatov. Kasneje bosta še dva šibkejša, pa priključni hibrid in tudi štirikolesni pogon. Cene se začno malo pod 26 tisočaki.
V Italiji je vedno bil alfa in omega avtomobilistične industrije Fiat in še vedno je. Predstavili so bližnjega sorodnika Jeepa renegada Fiata 500X. Prikupen mestni križanec je svežega videza, predvsem izstopajo svetlobna telesa v LED tehnologiji. Nova sta bencinska motorja – litrski 88 kilovatni trivaljnik in 1,3 litrski štirivaljni s 110 kilovati moči, na voljo je tudi 88 kilovatni turbodizel. Serijska oprema Urban je že precej bogata – tudi z varnostnimi tehnologijami, recimo s sistemom za samodejno zaviranje. Začetna cena za novi 500X je 17.590 evrov, različica s štirikolesnim pogonom sledi kmalu.
Dizel je hibrid – pravijo pri Toyoti. S tem hočejo povedati, da pri novem modelu RAV-4, ki so ga pred dnevi pripeljali k nam, ni več dizla. Na voljo je dvolitrski bencinski agregat s 129 kilovati moči in pa 2,5 litrski s 160 oziroma 163 kilovati, ki pa bo del hibridnega pogona. Ob pogonu na vsa štiri kolesa je pri hibridnem pogonu zadnja os gnana izključno na elektriko. RAV-4 se sicer ponaša s prostornostjo v kabini, še posebej pa je s 580 litri prostoren prtljažni prostor. Nivojev opremljenosti je šest, osnovni model je na voljo za 28.900 evrov.
Statistični kazalec prometne varnosti je lani pokazal 115 mrtvih na naših cestah, kar je občutno več kot prejšnje leto in tudi precej več, kot kažejo podatki o umrlih za zadnjih pet let. Ti beležijo povprečno število umrlih na cestah malo manj kot sto. Morda gre za posledico naključnosti prometnih nesreč, lahko pa tudi za obrnjen trend, kar bi nas seveda moralo zelo skrbeti. Dejstvo je, da bi bilo dobro, da bi se prometne nesreče in okoliščine bolj natančneje popisovale. Potem bi lažje določili vzroke in posledično lažje načrtovali, kaj spremeniti, da bi bilo manj nesreč. Andrej Brglez spomni na to, da se vedno več voznikov in potnikov (iz nerazumljivih vzrokov) ne pripenja z varnostnim pasom v avtomobilih, skrbi pa tudi veliko število ponesrečenih motoristov, mopedistov in kolesarjev. Možnost, da se tem kaj zgodi, je kar stokrat večja od možnosti, da se ponesreči tisti, ki se vozi z avtom.
Lansko leto je bilo posebno zanimivo, prišlo je do pomanjkanja nekaterih elementov, ki so ključni za izdelavo avtomobila in to je imelo za posledico še dodaten dvig cen.
Sean Connery je leta 1963 v filmu o Jamesu Bondu v avtomobilu dvignil telefonsko slušalko in opravil klic. Dvorana se je ob tem na glas smejala ker je bilo to takrat tako neverjetno. Danes v avtomobilih uporabljamo telefone praktično vsi. Ves čas ponavljamo, da je uporaba telefona med vožnjo motnja. V modernih avtomobilih je povezava telefona z avtom sila enostavna, zato se sprašujemo, zakaj voznik ne more oziroma noče narediti tistih nekaj pritiskov na gumb telefona in vmesnik v avtu, da poveže telefon z vozilom. Tudi Andrej Brglez išče odgovor, zakaj mnogi še vedno držijo slušalko v rokah.
Poslušalci, gledalci in bralci sodelujočih medijev so z glasovanjem določili pet finalistov, ki se bodo potegovali za naslov Slovenski avto leta 2022. To so Toyota yaris cross, Škoda enyak, Opel mokka, Volkswagen ID.4 in Renault megane conquest. Zdaj bomo svoje glasove in točke dodali še novinarji in tako izbrali zmagovalca.
Neki brezimen netopir je kihnil, potem je kihnilo človeštvo, za njim še globalna ekonomija – in avtomobili so izginili. Hočemo povedati, da je do avtomobila danes spet težko priti.
Tokrat smo se dotaknili teme,ki zadeva prenekatere starše, ki imajo dojenčke oziroma majhne otroke. Mnogi namreč uporabljajo posebno metodo uspavanja teh malčkov, namreč, vozijo jih z avtom naokrog, da zaspijo. Andrej Brglez je bil zraven pri zanimivem poizkusu takega uspavanja, nekajmesečno manekenko Oto so vozili s avtomobili z različnimi pogoni in poskušali ugotoviti, kateri jo najbolj uspava. No, akcija ni najbolje uspela, vendar pa smo prepričani, da električni pogon tu ni v prednosti in da je dizel najbolj uspavalen.
Z Agencije za varnost prometa so sporočili, da zaznavajo občuten padec pri uporabi varnostnega pasu pri smrtnih prometnih nesrečah. Uporaba varnostnega pasu je pri umrlih voznikih osebnih avtomobilov komaj nekaj več kot 50 odstotna. Kje so vzroki, ali se ve, kdo so pravzaprav tisti, ki se ne pripenjajo, razmišlja Andrej Brglez. Ugotavlja, da je čisto možno, da je to nepripenjanje (veliko več je moških kot žensk) prav lahko odraz nekakšnega nezadovoljstva, tudi upora proti ukrepom, grožnjam, sploh situaciji... Je pa vse skupaj kar malo nerazumljivo, da se ljudje obračajo proti sebi, da se upirajo in s tem ogrožajo sebe.
Slovenijo je v teh dneh za nekaj ur obiskal toyotin avtomobil mirai. Tisti, ki kolikor toliko spremljate dogajanje v svetu avtomobilizma, veste, da gre za vozilo, ki ga poganja vodik oziroma električna energija, ki jo ta proizvaja. Andrej Brglez ga je imel priložnost malo zapeljati. Mirai je pred časom postavil svojevrsten rekord, z rezervoarjem, ki ga je moč napolniti v petih minutah, je prevozil več kot 1000 kilometrov. Andrej Brglez nas spomni, da je bilo avtomobilov, ki jih poganja vodik oziroma elektrika, v zgodovini že veliko. Morda pa zdaj prihaja čas, ko bo vodik postal eno resnejših pogonskih sredstev. Da pa je infrastruktura problematična, opozarja Stephan Herbst, ki je pri Toyoti generalni direktor programa vodikovega pogona in ki je spremljal miraija na obisku v Sloveniji.
Pred 60 leti je bila izdelana prva Renaultova katrca. Model so izdelovali od leta 1961 do 1994 v kar 17 državah sveta, tudi v Sloveniji; sprva v Litostroju, kasneje pa v novomeškem IMV. Zadnje izdelano vozilo na naših tleh se nahaja v muzeju v Bistri. Sicer je bilo po svetu skupno izdelanih preko osem milijonov primerkov tega vozila, ki je, ko se je prec 60 leti pojavilo, pomenilo neke vrste revolucijo ali pa vsaj prelomnico v snovanju avtomobilov. Sam se spomnim, da se nas je enkrat peljalo v katrci devet – dva sva sedela v prtljažnem prostoru na košarkarski žogi, za ostale pa se pravzaprav ne spomnim, kako so se stlačili v vozilo. V glavnem, miličniki nas niso dobili.
Da prihaja med starejšimi in mlajšimi vozniki včasih do določenih napetosti v prometu (starejši niso več tako okretni in spretni, mlajši pa pogosto zato postanejo nestrpni), vemo. V prvi vrsti starejši sami želijo, da ostanejo čim dlje samostojni v mobilnosti. Sicer pa je v bistvu za vse pomembno in smo vsi zainteresirani za to, da starejši ostanejo aktivni vozniki. Tudi avtomobilska industrija si tega želi, to potrjuje tudi Andrej Brglez.
Most med prometno kulturo in kulturo pitja alkohola je nujno zgraditi. Pri Slovencih je pitje alkohola že zgodovinsko zakoreninjeno, kar zadeva kulturo v prometu, pa tudi vemo kje smo. Ko to dvoje združimo in prepletemo, ne dobimo nič dobrega. Poleg tega nas velikokrat provocirajo "prijatelji" ali celo gostilničar, češ, enega pa že še boš; mnogi se potem težko uprejo. Andrej Brglez poudarja, da mladi dandanes vedno bolj trezno razmišljajo o teh rečeh in se tudi sprašujejo, zakaj nimamo uzakonjeno »nula nula«, ker se ve, da pijača in volan pač ne gresta skupaj, količino alkohola do dovoljene meje pa si mnogi ne znajo postaviti.
V teh dneh se je v Glasgowu na podnebni konferenci veliko govorilo o tem, kaj bodo oziroma bomo storili, da bi zmanjšali škodljive izpuste, da bi ta naš planet naredili bolj čist. Del problema je seveda že dolgo tudi promet. Andrej Brglez poudarja, da se od konference veliko pričakuje, da pa imata še vedno glavno besedo politika in ekonomija. Ne gre pa več le za izpuste, ki jih proizvajajo vozila na fosilna goriva, zdaj kupce tudi vedno pogosteje zanima, kakšni materiali so vgrajeni v vozilo.
Prejšnji konec tedna so imeli obiskovalci sejma Narava in zdravje priložnost preizkušati dva hibrida: električno kolo, ki je kombinacija človekove energije in elektrike, in hibridni avtomobil, ki je kombinacija bencinskega motorja in elektromotorja. Obe možnosti imata skupne točke, izkušnje udeležencev pa so bile zelo zanimive. S preizkušanjem obeh prevoznih sredstev so odkrivali, da se da varčevati z vsemi energijami, Andrej Brglez pa je ugotavljal, da mnogi vozniki še ne bi zaupali raznoraznim tehnologijam, ki posegajo v vožnjo. Hibridna Toyota yaris cross je prejšnji teden sodelovala pri preizkusih na sejmu Narava in zdravje, kmalu sicer obišče tudi nas. Pred dnevi pa smo vozili še en avtomobil tega uglednega japonskega proizvajalca, katerega vozila, lahko rečemo, najpogosteje povezujemo tudi z oznako hibrid. Tudi testni model C-HR je bil torej opremljen s hibridno kombinacijo pogona. Po novem je ta močnejša, in sicer gre za sodelovanje dvolitrskega 112-kilovatnega bencinskega motorja in 80-kilovatnega elektromotorja, navajajo podatek, da skupna oziroma sistemska moč znaša 135 kilovatov. Avtomobil je lahko torej kar živahen. Ker je menjalnik brezstopenjski, je ob močnejšem priganjanju kar precej glasen, veliko bolje se počuti (pa potniki tudi) ob umirjeni vožnji. Če ste dovolj nežni, je C-HR sposoben voziti samo na elektriko tudi kakšen kilometer, morda tudi več; predvsem mu gre seveda dobro po mestu pri nižji hitrosti. Sicer se da povprečje porabe ohranjati pod šestimi litri.
V okviru sejma Narava in zdravje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani poteka tudi zanimiv prikaz oziroma preizkus ekološkega načina vožnje. Udeleženci lahko preizkusijo električna kolesa, potem pa sedejo še v hibridni avtomobil in poskušajo občutke in izkušnje z vožnje s kolesom prenesti v avtomobil. Srečajo pa se tudi s kopico asistenčnih sistemov, ki jih nekateri hitro osvojijo in se jim prepustijo, drugi pa jim ne zaupajo, ker jim ti posegajo v vožnjo. Zanima nas, kakšne bodo izkušnje, tudi Andreja Brgleza, ki podrobneje razloži, za kakšen preizkus gre.
Tudi avtomobili lahko v veliki meri sodelujejo s tehnologijami, ki pripomorejo k večji varnosti, ki pomagajo potnikom v vozilih, ki pridobivajo dragocene sekunde.
Najverjetneje se praktično vsi spomnimo svoje izpitne vožnje in mnogi po nekaj letih verjetno ne verjamete, da bi zdaj kljub izkušnjam vozniški izpit ponovno opravili. Po drugi strani pa ste mnogi tudi prepričani, da vozite odlično in da bi z izpitno vožnjo uspešno opravili tudi po več letih. Ponovno opraviti voyniški izpit ni tako zelo lahko in za to imamo dokaze. V akciji Ponovno na izpitno vožnjo je sodelovalo 200 voznikov, a bi jih danes le četrtina ponovno uspešno opravila vozniški izpit. Največ težav je pri hitrosti in ustavljanju ob znaku "stop".
Kar zadeva sodelovanje Nemčije in Kitajske na področju trgovanja z avtomobili (beri izvoz nemških avtomobilov na Kitajsko), zna priti v bližnji prihodnosti do velikih sprememb.
Mi smo v naši oddaji bolj redko na kolesu, sicer pa vas je vedno več tistih, ki vam je prav kolo priljubljeno prevozno sredstvo. Če bo šlo tako naprej (in vse kaže da bo), bo kmalu (predvsem v mestih) zmanjkalo prostora za kolesarje. Morda jim ga bodo morali odstopiti avtomobili. Sicer pa se ob vsem pojavlja še en problem, namreč kolesa so vse težja in hitrejša in tako se pojavlja tudi vprašanje varnosti. Kolesarji se morajo privaditi tudi na nekatere novosti, kot je recimo zavorni sistem ABS, poudarja Andrej Brglez.
Kar zadeva promet, naše navade in sploh vse, kar se na tem področju dogaja, je tu veliko več vprašanj kot odgovorov.
V ZDA se je pojavila nova lopovska moda. Tatovi se kot vemo, sproti prilagajajo razmeram oziroma tržišču, tako so zdaj našlji naslednji avtomobilski del, ki na črnem trgu dosega visoko ceno. To je katalizator, najbolj na udaru pa so veliki terenci, ki so bolj oddaljeni od tal, torej je kraja olajšana, in pa hibridna vozila, katerih katalizatorji so manj rabljeni. V katalizatorjih je kar nekaj redkih in zato zelo dragocenih kovin. Z vseh strani se širijo najprej opozorila pred podnebnimi spremembami, takoj za njimi pa zaveze, kako jih bomo preprečili. Promet, s katerim se ukvarjamo v naši oddaji, je eden vodilnih krivcev za podneben spremembe … Zato se tokrat vozimo samo z električnimi vozili.
Neveljaven email naslov