Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Tretja stopnja avtonomne vožnje je lahko nevarna

03.04.2019

Nekateri avtomobilski proizvajalci razmišljajo, da bi v vozilih ponudili sistem, ki bi prevzel odgovornost avtonomne vožnje, vendar pa bi voznik moral biti v kočljivih situacijah, ki jim avto sam ne bi bil kos, sposoben v desetih sekundah prevzeti nadzor. Andrej Brglez trdi, da bi na ta način zašli na negotovo sivo področje mobilnosti. Varneje bi bilo preskočiti tretjo stopnjo avtonomne vožnje in vstopiti v četrto, kjer avtomobil lahko pelje sam, a le na točno določenih in označenih odsekih avtocest.

Varneje bi bilo preskočiti tretjo stopnjo samovozeče vožnje in vstopiti v četrto, pri kateri avtomobil lahko pelje sam, a le na točno določenih in označenih odsekih avtocest.

Nekateri avtomobilski proizvajalci razmišljajo, da bi v vozilih ponudili sistem, ki bi prevzel odgovornost samovozeče vožnje, vendar pa bi voznik moral biti v kočljivih položajih, ki jim avto sam ne bi bil kos, sposoben v desetih sekundah prevzeti nadzor. Andrej Brglez trdi, da bi tako zašli na negotovo sivo področje mobilnosti. Če avtomobil ne more sam rešiti kočljivega položaja v prometu, je veliko vprašanje, ali ga lahko v desetih sekundah voznik. To je dolgo časovno obdobje, v katerem se predvsem z višjo hitrostjo prevozi že dolga pot, tačas pa se lahko zgodi marsikaj. Zato bi bilo morda varneje preskočiti tretjo stopnjo avtonomne vožnje, pri kateri se nejasno prepletata najmodernejša tehnologija in človek, in vstopiti v četrto, pri kateri avtomobil lahko pelje sam, a le na točno določenih in označenih odsekih avtocest. Tam odgovornost lahko pripišemo samovozečemu avtomobilu.

Srečni smo se prebijali skozi avtomobilska devetdeseta, ko sta se v industriji cedila med in mleko do te mere, da so si snovalci lahko privoščili tudi nezamisljive eksperimente. Tako so pri PSA-ju predstavili dva grda račka, ki sta slišala na ime Partner in Berlingo. Najbolj zanimivo je dejstvo, da so ta vozila v svojem reklamnem gradivu pri koncernu ves čas povezovali s prostočasjem, kupci pa so jih povezovali z gradbišči. In nato revolucija; evropske družine so nekako odkrile ta nerodna, grda in cenena vozila ter prodajne številke so skočile v nebo. Preostalo je zgodba o uspehu.

In danes, toliko desetletij po rojstvu, se je reklamno gradivo iz devetdesetih uresničilo. Peugeot ima novega partnerja, ki ga imenuje Rifter. Ideja je zrastla na podlagi partnerja tepeeja, ki je v prejšnjih generacijah imel nalogo vozilo primakniti kar k največji civilnosti. Ne smemo pozabiti, da so v prvih letih ta vozila pobirala naslove v kategoriji dostavnik leta, kar so pri koncernu sprejemali z grenko-sladko dilemo.
Torej, rifter. Iz škatle so oblikovalci naredili največ, kar so lahko. Še vedno je škatla, a ni videti več kot škatla. Velik dosežek. Z njim pa prihaja v notranjščini prostor, o katerem lahko današnja crossoverska moda le sanja. V vse smeri, kjer koli hočete, kakor koli si ga zaželite, so kubični metri na voljo v vsej veličastnosti monovolumenskega prostora. Zanimivi dodatki in obvezni pridatki delajo vozilo še dodatno privlačno, in ker so nos avtomobila okrasili z najnovejšo podobo Peugeotovih »civilnih« modelov, gre za resnično premišljen in natančno izdelan avtomobil.

»Kamor gre bik, naj gre še štrik,« so rekli snovalci in radikalno zarezali tudi v tehnologijo. Avto so opremili z vsem, kar se pričakuje od sodobnega vozila; radarski tempomat je le eden od teh sladkorčkov. Da vsaj malo upraviči elemente na karoseriji, ki namigujejo na avtomobilovo zunajasfaltno potentnost, so dodali elektronski nadzor diferenciala, ki z različnimi vnaprej pripravljenimi programi nadzoruje zdrs gnanih koles. Menjalnik je povsem spodoben šeststopenjski, pri agregatih pa še vedno stavijo tudi na dizle. Ta energent je zapisan v temelje uspeha, in ker so sodobne dizle očistili kar se da, ni potreben občutek krivde, ko sedete v to vozilo. In seveda 1,5-litrski dizel s 96 kilovati je povsem nekaj drugega kot trivaljni bencinski mlinčki. Pod črto; če je raven opreme GT, se z rifterejm leta 2019 uresničujejo sanje prerokov iz devetdesetih. Popolno prostočasno vozilo za majhen, no, ne več za tako zelo majhen denar.

Seat je pripeljal svojega največjega športnega terenca z imenom Tarraco, ki je celo nekoliko daljši kot sorodnika – Škodin kodiaq ali Volkswagnov allspace, s katerim si – mimogrede, delita montažni trak v Wolfsburgu. Nekatere oblikovne značilnosti tarraca so take, da poudarijo živahen značaj španske znamke; osnovna opremljenost vozila Style je za marsikoga že dovolj bogata, bolj zahtevni pa si bodo lahko izbrali raven xcelence. V prostorni notranjosti si lahko omislite tudi doplačljiva šesti in sedmi sedež. Motorna paleta: 1,5-litrski turbobencinski 110-kilovatni ali dvolitrski 140-kilovatni ter dvolitrski turbodizel s 110 oziroma 140 kilovati. Menjalniki: ali šeststopenjski ročni ali sedemstopenjski samodejni, pogon spredaj ali na vse štiri. Kmalu bo v ponudbi tudi močnejša različica FR, prihodnje leto pa še hibridna. Najcenejši tarraco stane dobrih 28 tisočakov, letos jih bodo prodali kolikor jih bodo lahko dobili – torej približno 250.

Še nekaj zanimivosti iz sveta mobilnosti. Ko smo že omenjali avtonomno vožnjo: švedsko ministrstvo za promet bo kot prvo v Evropi dovolilo preskuse avtonomnih tovornjakov na javnih cestah, in sicer se bodo vozili med skladiščem in pristaniščem v Jonkopingu.

Japonska znamka Toyota, ki bo (mimogrede) v naslednjih dneh pri nas predstavila novo corollo, je prijavila patent za sistem, ki bo v primeru nedovoljenega zagona motorja v kabino razpršil solzivec in s tem onesposobil nepridiprava. A to je le ena od funkcij sistema za vnašanje dišav, ki bo vražje pameten; prek telefona bo namreč znal prepoznati uporabnika in bo v kabino razpršil le vonj, ki mu najbolj ugaja.

Nissan pa združuje resnični in digitalni svet s tehnologijo Invisible-to-visible,  (nevidno je vidno). Z uporabo podatkov, ki jih posredujejo zaznavala v vozilu in zunaj vozila, ter podatkov iz oblaka tehnologija voznikom omogoča “prikaz nevidnega”, kot so oddaljene razmere na cesti oz. kaj se skriva za zgradbo ali za vogalom.

Šušlja se, da bi se morda lahko tajni agent njenega veličanstva James Bond v 25. nadaljevanju vohunske franšize naokrog vozil v električnem astonu martinu. Pri proizvajalcu javne skrivnosti še niso uradno potrdili, potrdili pa so omejeno proizvodnjo 155 električnih GT-jev.

 


Avtomobilsko prometne minute

868 epizod


Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.

Tretja stopnja avtonomne vožnje je lahko nevarna

03.04.2019

Nekateri avtomobilski proizvajalci razmišljajo, da bi v vozilih ponudili sistem, ki bi prevzel odgovornost avtonomne vožnje, vendar pa bi voznik moral biti v kočljivih situacijah, ki jim avto sam ne bi bil kos, sposoben v desetih sekundah prevzeti nadzor. Andrej Brglez trdi, da bi na ta način zašli na negotovo sivo področje mobilnosti. Varneje bi bilo preskočiti tretjo stopnjo avtonomne vožnje in vstopiti v četrto, kjer avtomobil lahko pelje sam, a le na točno določenih in označenih odsekih avtocest.

Varneje bi bilo preskočiti tretjo stopnjo samovozeče vožnje in vstopiti v četrto, pri kateri avtomobil lahko pelje sam, a le na točno določenih in označenih odsekih avtocest.

Nekateri avtomobilski proizvajalci razmišljajo, da bi v vozilih ponudili sistem, ki bi prevzel odgovornost samovozeče vožnje, vendar pa bi voznik moral biti v kočljivih položajih, ki jim avto sam ne bi bil kos, sposoben v desetih sekundah prevzeti nadzor. Andrej Brglez trdi, da bi tako zašli na negotovo sivo področje mobilnosti. Če avtomobil ne more sam rešiti kočljivega položaja v prometu, je veliko vprašanje, ali ga lahko v desetih sekundah voznik. To je dolgo časovno obdobje, v katerem se predvsem z višjo hitrostjo prevozi že dolga pot, tačas pa se lahko zgodi marsikaj. Zato bi bilo morda varneje preskočiti tretjo stopnjo avtonomne vožnje, pri kateri se nejasno prepletata najmodernejša tehnologija in človek, in vstopiti v četrto, pri kateri avtomobil lahko pelje sam, a le na točno določenih in označenih odsekih avtocest. Tam odgovornost lahko pripišemo samovozečemu avtomobilu.

Srečni smo se prebijali skozi avtomobilska devetdeseta, ko sta se v industriji cedila med in mleko do te mere, da so si snovalci lahko privoščili tudi nezamisljive eksperimente. Tako so pri PSA-ju predstavili dva grda račka, ki sta slišala na ime Partner in Berlingo. Najbolj zanimivo je dejstvo, da so ta vozila v svojem reklamnem gradivu pri koncernu ves čas povezovali s prostočasjem, kupci pa so jih povezovali z gradbišči. In nato revolucija; evropske družine so nekako odkrile ta nerodna, grda in cenena vozila ter prodajne številke so skočile v nebo. Preostalo je zgodba o uspehu.

In danes, toliko desetletij po rojstvu, se je reklamno gradivo iz devetdesetih uresničilo. Peugeot ima novega partnerja, ki ga imenuje Rifter. Ideja je zrastla na podlagi partnerja tepeeja, ki je v prejšnjih generacijah imel nalogo vozilo primakniti kar k največji civilnosti. Ne smemo pozabiti, da so v prvih letih ta vozila pobirala naslove v kategoriji dostavnik leta, kar so pri koncernu sprejemali z grenko-sladko dilemo.
Torej, rifter. Iz škatle so oblikovalci naredili največ, kar so lahko. Še vedno je škatla, a ni videti več kot škatla. Velik dosežek. Z njim pa prihaja v notranjščini prostor, o katerem lahko današnja crossoverska moda le sanja. V vse smeri, kjer koli hočete, kakor koli si ga zaželite, so kubični metri na voljo v vsej veličastnosti monovolumenskega prostora. Zanimivi dodatki in obvezni pridatki delajo vozilo še dodatno privlačno, in ker so nos avtomobila okrasili z najnovejšo podobo Peugeotovih »civilnih« modelov, gre za resnično premišljen in natančno izdelan avtomobil.

»Kamor gre bik, naj gre še štrik,« so rekli snovalci in radikalno zarezali tudi v tehnologijo. Avto so opremili z vsem, kar se pričakuje od sodobnega vozila; radarski tempomat je le eden od teh sladkorčkov. Da vsaj malo upraviči elemente na karoseriji, ki namigujejo na avtomobilovo zunajasfaltno potentnost, so dodali elektronski nadzor diferenciala, ki z različnimi vnaprej pripravljenimi programi nadzoruje zdrs gnanih koles. Menjalnik je povsem spodoben šeststopenjski, pri agregatih pa še vedno stavijo tudi na dizle. Ta energent je zapisan v temelje uspeha, in ker so sodobne dizle očistili kar se da, ni potreben občutek krivde, ko sedete v to vozilo. In seveda 1,5-litrski dizel s 96 kilovati je povsem nekaj drugega kot trivaljni bencinski mlinčki. Pod črto; če je raven opreme GT, se z rifterejm leta 2019 uresničujejo sanje prerokov iz devetdesetih. Popolno prostočasno vozilo za majhen, no, ne več za tako zelo majhen denar.

Seat je pripeljal svojega največjega športnega terenca z imenom Tarraco, ki je celo nekoliko daljši kot sorodnika – Škodin kodiaq ali Volkswagnov allspace, s katerim si – mimogrede, delita montažni trak v Wolfsburgu. Nekatere oblikovne značilnosti tarraca so take, da poudarijo živahen značaj španske znamke; osnovna opremljenost vozila Style je za marsikoga že dovolj bogata, bolj zahtevni pa si bodo lahko izbrali raven xcelence. V prostorni notranjosti si lahko omislite tudi doplačljiva šesti in sedmi sedež. Motorna paleta: 1,5-litrski turbobencinski 110-kilovatni ali dvolitrski 140-kilovatni ter dvolitrski turbodizel s 110 oziroma 140 kilovati. Menjalniki: ali šeststopenjski ročni ali sedemstopenjski samodejni, pogon spredaj ali na vse štiri. Kmalu bo v ponudbi tudi močnejša različica FR, prihodnje leto pa še hibridna. Najcenejši tarraco stane dobrih 28 tisočakov, letos jih bodo prodali kolikor jih bodo lahko dobili – torej približno 250.

Še nekaj zanimivosti iz sveta mobilnosti. Ko smo že omenjali avtonomno vožnjo: švedsko ministrstvo za promet bo kot prvo v Evropi dovolilo preskuse avtonomnih tovornjakov na javnih cestah, in sicer se bodo vozili med skladiščem in pristaniščem v Jonkopingu.

Japonska znamka Toyota, ki bo (mimogrede) v naslednjih dneh pri nas predstavila novo corollo, je prijavila patent za sistem, ki bo v primeru nedovoljenega zagona motorja v kabino razpršil solzivec in s tem onesposobil nepridiprava. A to je le ena od funkcij sistema za vnašanje dišav, ki bo vražje pameten; prek telefona bo namreč znal prepoznati uporabnika in bo v kabino razpršil le vonj, ki mu najbolj ugaja.

Nissan pa združuje resnični in digitalni svet s tehnologijo Invisible-to-visible,  (nevidno je vidno). Z uporabo podatkov, ki jih posredujejo zaznavala v vozilu in zunaj vozila, ter podatkov iz oblaka tehnologija voznikom omogoča “prikaz nevidnega”, kot so oddaljene razmere na cesti oz. kaj se skriva za zgradbo ali za vogalom.

Šušlja se, da bi se morda lahko tajni agent njenega veličanstva James Bond v 25. nadaljevanju vohunske franšize naokrog vozil v električnem astonu martinu. Pri proizvajalcu javne skrivnosti še niso uradno potrdili, potrdili pa so omejeno proizvodnjo 155 električnih GT-jev.

 


02.09.2023

Dodatna previdnost na cestah z začetkom šolskega leta

V minutah za mobilnost še enkrat spomnimo, da je Slovenija geografsko zelo razgibana, da so poti, po katerih hodijo otroci v šolo, zelo zelo različne in da se Slovenija uvršča med države, v katerih je varnost otrok na zelo visokem nivoju.


11.08.2023

Na Dunaju želijo samo 250 avtomobilov na 1000 prebivalcev

Eden izmed ključnih razlogov, zakaj je Dunaj najboljše mesto na svetu za življenje, je zagotovo učinkovit javni promet. Podzemna železnica, tramvaji, avtobusi in vlaki ponujajo možnost hitre in poceni mobilnosti po celotnem mestu, vedno več ljudi tudi kolesari po dobro urejenih stezah, pešcem so namenjeni celo pametni semaforji. V avstrijski prestolnici načrtujejo še bolj učinkovito in okolju bolj prijazno mobilnost, eden izmed ključnih ciljev je, da bi imeli na 1000 prebivalcev samo še 250 avtomobilov, želijo si mesto pešcev in kolesarjev, med drugim razvijajo mrežo in infrastrukturo za tovorna kolesa. S prometom prihodnosti se ukvarjajo v posebnem mestnem mislišču Smart Wien. Kaj se lahko naučimo iz dunajskih praks in vizij? Preverjal je Luka Hvalc.


12.08.2023

Tovorna kolesa, hit sodobne mobilnosti

Tovorna kolesa so robustni dvo- ali tricikli, ki imajo prikolico ali prtljažnik že vgrajen. Na naših cestah in kolesarskih stezah jih še ne vidimo veliko, so pa skoraj obvezna oprema družin na Danskem in v zadnjih letih tudi v Berlinu. V nemški prestolnici smo spoznavali, kako eden od zadnjih hitov nove mobilnosti deluje v praksi.


18.07.2023

Kako bodo na Irskem ozelenili javni promet?

Irska je velika za dobre tri Slovenije, ima 4,7 milijona prebivalcev. Obe državi se soočata s podobnimi prometnimi izzivi, predvsem kako zagotoviti učinkovit javni promet in periferijo bolje povezati z mesti. Na Irskem želijo s konkretnim akcijskim načrtom v naslednjih letih občutno povečati število uporabnikov javnega prometa in hkrati vsaj za 10 odstotkov zmanjšati število prevoženih kilometrov z avtomobili na fosilna goriva. Kako bodo ozelenili javni promet? Katere so še druge prakse, ki bi jih morda kazalo posnemati? Kako trajnostno urejajo promet v prestolnici Dublin in kaj je knjižnica koles?


23.06.2023

Avtomobil - zmagovalec počitniških potovanj

Gneče na cestah in zastoji – tudi letos smo jim priča. Tistih, ki potujejo z avtomobili, je še vedno veliko, morda celo več kot pred leti. Da je avtomobil še vedno zmagovalec, kar zadeva poletna počitniška potovanja, potrjuje tudi Andrej Brglez.


10.06.2023

Pomladanska utrujenost za volanom

Najbrž ga ni junaka, ki ne bi že kdaj za volanom začutil t. i. spomladansko utrujenost, nekaterim se razvleče tudi na druge letne čase. Ko smo aktivni udeleženci v prometu, zna biti taka utrujenost zelo neugodna, tudi nevarna. Malo pobrskajte po spominu in hitro se boste spomnili, da vas je že kdaj med vožnjo nadlegovala - vsem žal ne uspe, da bi do konca vožnje obdržali odprte oči. Praktično ga ni recepta, ki bi nas obdržal budne, razen morda krajšega odmora z drmežem. Da spomladanska utrujenost obstaja, potrjuje tudi Andrej Brglez.


01.06.2023

Test otroških koles: Višja cena ne pomeni vedno tudi večje kakovosti

O testu dvanajstih otroških koles z 20-palčnimi kolesi različnih cenovnih razredov, ki ga je opravila AMZS. To so kolesa, s katerimi otroci naredijo korak dlje v smeri odraslosti in tudi neodvisnosti od staršev. Ena od ugotovitev testa pravi, da je kar pet dražjih otroških koles zaradi varnostnih pomanjkljivosti dobilo slabšo oceno. Torej je test znova dokazal, da visoka cena ne zagotavlja nujno večje kakovosti.


20.05.2023

Mobilnost v mestih

V starem mestnem jedru Kranja, kjer je podobno kot tudi v drugih mestih po Sloveniji vozlišče neštetih poti, bomo spremljali sodoben mobilnostni mestni utrip. Pripravljen bo poligon, na katerega se bodo lahko mimoidoči podali z različnimi urbanimi prevoznimi sredstvi; tako se dogajajo "trki" različnih prevoznih sredstev in hitrosti. Nazorno prikažemo, da niti zakonske omejitve niti posodabljanje infrastrukture ne morejo slediti hitremu tempu razvoja novih mobilnosti v mestih, zato je za varno ter udobno mestno premikanje nujno sobivanje in sodelovanje.


13.05.2023

Najboljša mlada voznica in najboljši mladi voznik Slovenije

V Centru varne vožnje AMZS na Vranskem je bilo še zadnje dejanje letošnjega izbora za najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika Slovenije. V finalu je tekmovalo deset deklet in deset fantov, največ znanja in veščin pa sta pokazala 24-letna študentka fizioterapije Ana Menegalija in 20-letni študent višje policijske šole Matic Tovornik, ki bosta Slovenijo zastopala na FIA evropskem tekmovanju za najboljšega mladega voznika, ki bo oktobra v Avstriji. Tekmovanje so komentirali predstavnik policije Matjaž Leskovar, predsednica Rdečega križa Slovenije Vesna Mikuž in vodja področja varna mobilnost pri AMZS Erik Logar.


06.05.2023

Servis in tehnični pregledi električnih vozil

Električnih vozil je na cesti vse več, zato marsikoga zanima, kako je s servisom, kakšni so predpisani intervali in ali so kakšne razlike med servisiranjem električnega in klasičnega vozila.


29.04.2023

Delodajalci in delojemalci v avtomobilski industriji

Že 100 in več let je tega, kar se je tudi v avtomobilski industriji razvil odnos med delodajalcem in delojemalcem, in seveda je jasno, da so se kmalu začeli pojavljati konflikti, nesoglasja, pogajanja, iskanja razmerja za primerno plačilo in boljše pogoje dela, pa seveda tudi stavke.


22.04.2023

Motoristi v prometu

Ve se, da so motoristi ena izmed najbolj izpostavljenih in ranljivih skupin udeležencev v prometu. Po letu 2021, ki je bilo za motoriste in mopediste res črno, je bila lani statistika manj neprijazna, upamo seveda, da bo letos še manj nesreč. Andrej Brglez spomni, kaj je najpomembneje zdaj spomladi, da čim bolj zmanjšamo možnost, da se nam zgodi kaj neprijetnega, potem pa še Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije, opozori, da niso vedno vsega krivi le motoristi.


15.04.2023

Pomembnost slovenskega znanja o baterijah

Baterije nas spremljajo že zelo dolgo, a še nikoli se nismo toliko pogovarjali o njih kot v zadnjih letih, ko so jih začeli vgrajevati v električne avtomobile. Postajajo nekakšen center zelenega energetskega prehoda, mi pa živimo v regiji, ki je baterijsko izjemno močna. V Sloveniji imamo veliko znanja na področju kemije. O tem spregovori dr. Robert Dominko s Kemijskega inštituta v Ljubljani, ki je eden izmed najboljših inštitutov za raziskovanje baterijske kemije na svetu.


08.04.2023

Helsinki: Javni promet kot start-up

Finska prestolnica ima učinkovit javni promet, ki temelji na učinkovitem prepletu tramvajev, vlakov, metroja in avtobusov. Vrhunska digitalizacija omogoča odlično dostopnost, javni upravljalec prometa pa se namerava celo povezovati s komercialnimi ponudniki kot sta Uber in Bolt, saj je končni cilj še večja učinkovitost prometa in manj avtomobilov v središču mesta. Kaj se lahko naučimo iz finskega primera?


25.03.2023

Beograjski sejem avtomobilov

Poleg novosti v avtomobilsko-prometnem svetu, sledi še sprehod po Beograjskem sejmu avtomobilov. Nabirali smo vtise pri obiskovalcih in se spraševali, kako jim še vedno uspeva pripraviti tako razstavo, medtem ko tovrstni mednarodni saloni drugod po svetu zapirajo vrata.


17.03.2023

Električna mobilnost je dejstvo

Tokrat bodo minute za mobilnost spet precej naelektrene. Janez Martinčič in Andrej Brglez ugotavljata, da je električna mobilnost dejstvo, da je avtomobilov iz dneva v dan vedno več in da pravzaprav nima smisla debatirati in se prepirati, ali bi ali ne bi na elektriko. Usmeritev je zapovedana in treba se bo pač prilagoditi. Res nima smisla, da se polariziramo še na tem področju.


11.03.2023

Test pnevmatik

Pred 50 leti je nemški avtomobilski klub ADAC izvedel in objavil prvi test pnevmatik. Tako so zdaj avtomobilski klubi in potrošniške organizacije, ki sodelujejo pri testih pripravili test 50-letnih pnevmatik. To je tudi prvi test, pri katerem so v skupno oceno vključena tudi trajnostna merila.


04.03.2023

Elektrifikacija letal

Sašo Knez je trboveljski podjetnik, ki ga je v poslovne vode potegnilo navdušenje do letenja. V podjetju so med drugim specializirani tudi za sestavljanje simulatorjev letenja in ker zeleni prehod zadeva tudi letala, je elektrifikacija na tem področju seveda ena od vodilnih tem.


25.02.2023

Še nikoli ni bilo prodanih tako malo novih avtomobilov

V tem stoletju v Sloveniji še nismo imeli tako skromne prodaje novih osebnih avtomobilov. Pod 50 tisoč je bilo prodanih le še leta 2012, zdaj pa smo torej dosegli nov rekord, prodanih je bilo le nekaj čez 46 tisoč vozil.


18.02.2023

Hitrosti na nemških avtocestah

Nemčija je znana kot edina država v Evropi, kjer ni omejitve hitrosti na avtomobilskih cestah. No, od vseh avtocest jih je približno tretjina, kjer zares ni omejitev, pa še tam je po večini gneča, tako da o kakšnih visokih hitrostih lahko samo sanjamo. Zdaj ni prvič, da so v Nemčiji spet glasnejši tisti, ki bi radi uzakonili omejitev hitrosti, in morda jim bo nekoč tudi uspelo, a za zdaj se zdi, da bo ostalo vse tako, kot je bilo. Andrej Brglez spomni, da so prav v Nemčiji pred dobrim stoletjem zgradili prve kilometre avtomobilske ceste.


Stran 3 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov