Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nekateri avtomobilski proizvajalci razmišljajo, da bi v vozilih ponudili sistem, ki bi prevzel odgovornost avtonomne vožnje, vendar pa bi voznik moral biti v kočljivih situacijah, ki jim avto sam ne bi bil kos, sposoben v desetih sekundah prevzeti nadzor. Andrej Brglez trdi, da bi na ta način zašli na negotovo sivo področje mobilnosti. Varneje bi bilo preskočiti tretjo stopnjo avtonomne vožnje in vstopiti v četrto, kjer avtomobil lahko pelje sam, a le na točno določenih in označenih odsekih avtocest.
Varneje bi bilo preskočiti tretjo stopnjo samovozeče vožnje in vstopiti v četrto, pri kateri avtomobil lahko pelje sam, a le na točno določenih in označenih odsekih avtocest.
Nekateri avtomobilski proizvajalci razmišljajo, da bi v vozilih ponudili sistem, ki bi prevzel odgovornost samovozeče vožnje, vendar pa bi voznik moral biti v kočljivih položajih, ki jim avto sam ne bi bil kos, sposoben v desetih sekundah prevzeti nadzor. Andrej Brglez trdi, da bi tako zašli na negotovo sivo področje mobilnosti. Če avtomobil ne more sam rešiti kočljivega položaja v prometu, je veliko vprašanje, ali ga lahko v desetih sekundah voznik. To je dolgo časovno obdobje, v katerem se predvsem z višjo hitrostjo prevozi že dolga pot, tačas pa se lahko zgodi marsikaj. Zato bi bilo morda varneje preskočiti tretjo stopnjo avtonomne vožnje, pri kateri se nejasno prepletata najmodernejša tehnologija in človek, in vstopiti v četrto, pri kateri avtomobil lahko pelje sam, a le na točno določenih in označenih odsekih avtocest. Tam odgovornost lahko pripišemo samovozečemu avtomobilu.
Srečni smo se prebijali skozi avtomobilska devetdeseta, ko sta se v industriji cedila med in mleko do te mere, da so si snovalci lahko privoščili tudi nezamisljive eksperimente. Tako so pri PSA-ju predstavili dva grda račka, ki sta slišala na ime Partner in Berlingo. Najbolj zanimivo je dejstvo, da so ta vozila v svojem reklamnem gradivu pri koncernu ves čas povezovali s prostočasjem, kupci pa so jih povezovali z gradbišči. In nato revolucija; evropske družine so nekako odkrile ta nerodna, grda in cenena vozila ter prodajne številke so skočile v nebo. Preostalo je zgodba o uspehu.
In danes, toliko desetletij po rojstvu, se je reklamno gradivo iz devetdesetih uresničilo. Peugeot ima novega partnerja, ki ga imenuje Rifter. Ideja je zrastla na podlagi partnerja tepeeja, ki je v prejšnjih generacijah imel nalogo vozilo primakniti kar k največji civilnosti. Ne smemo pozabiti, da so v prvih letih ta vozila pobirala naslove v kategoriji dostavnik leta, kar so pri koncernu sprejemali z grenko-sladko dilemo.
Torej, rifter. Iz škatle so oblikovalci naredili največ, kar so lahko. Še vedno je škatla, a ni videti več kot škatla. Velik dosežek. Z njim pa prihaja v notranjščini prostor, o katerem lahko današnja crossoverska moda le sanja. V vse smeri, kjer koli hočete, kakor koli si ga zaželite, so kubični metri na voljo v vsej veličastnosti monovolumenskega prostora. Zanimivi dodatki in obvezni pridatki delajo vozilo še dodatno privlačno, in ker so nos avtomobila okrasili z najnovejšo podobo Peugeotovih »civilnih« modelov, gre za resnično premišljen in natančno izdelan avtomobil.
»Kamor gre bik, naj gre še štrik,« so rekli snovalci in radikalno zarezali tudi v tehnologijo. Avto so opremili z vsem, kar se pričakuje od sodobnega vozila; radarski tempomat je le eden od teh sladkorčkov. Da vsaj malo upraviči elemente na karoseriji, ki namigujejo na avtomobilovo zunajasfaltno potentnost, so dodali elektronski nadzor diferenciala, ki z različnimi vnaprej pripravljenimi programi nadzoruje zdrs gnanih koles. Menjalnik je povsem spodoben šeststopenjski, pri agregatih pa še vedno stavijo tudi na dizle. Ta energent je zapisan v temelje uspeha, in ker so sodobne dizle očistili kar se da, ni potreben občutek krivde, ko sedete v to vozilo. In seveda 1,5-litrski dizel s 96 kilovati je povsem nekaj drugega kot trivaljni bencinski mlinčki. Pod črto; če je raven opreme GT, se z rifterejm leta 2019 uresničujejo sanje prerokov iz devetdesetih. Popolno prostočasno vozilo za majhen, no, ne več za tako zelo majhen denar.
Seat je pripeljal svojega največjega športnega terenca z imenom Tarraco, ki je celo nekoliko daljši kot sorodnika – Škodin kodiaq ali Volkswagnov allspace, s katerim si – mimogrede, delita montažni trak v Wolfsburgu. Nekatere oblikovne značilnosti tarraca so take, da poudarijo živahen značaj španske znamke; osnovna opremljenost vozila Style je za marsikoga že dovolj bogata, bolj zahtevni pa si bodo lahko izbrali raven xcelence. V prostorni notranjosti si lahko omislite tudi doplačljiva šesti in sedmi sedež. Motorna paleta: 1,5-litrski turbobencinski 110-kilovatni ali dvolitrski 140-kilovatni ter dvolitrski turbodizel s 110 oziroma 140 kilovati. Menjalniki: ali šeststopenjski ročni ali sedemstopenjski samodejni, pogon spredaj ali na vse štiri. Kmalu bo v ponudbi tudi močnejša različica FR, prihodnje leto pa še hibridna. Najcenejši tarraco stane dobrih 28 tisočakov, letos jih bodo prodali kolikor jih bodo lahko dobili – torej približno 250.
Še nekaj zanimivosti iz sveta mobilnosti. Ko smo že omenjali avtonomno vožnjo: švedsko ministrstvo za promet bo kot prvo v Evropi dovolilo preskuse avtonomnih tovornjakov na javnih cestah, in sicer se bodo vozili med skladiščem in pristaniščem v Jonkopingu.
Japonska znamka Toyota, ki bo (mimogrede) v naslednjih dneh pri nas predstavila novo corollo, je prijavila patent za sistem, ki bo v primeru nedovoljenega zagona motorja v kabino razpršil solzivec in s tem onesposobil nepridiprava. A to je le ena od funkcij sistema za vnašanje dišav, ki bo vražje pameten; prek telefona bo namreč znal prepoznati uporabnika in bo v kabino razpršil le vonj, ki mu najbolj ugaja.
Nissan pa združuje resnični in digitalni svet s tehnologijo Invisible-to-visible, (nevidno je vidno). Z uporabo podatkov, ki jih posredujejo zaznavala v vozilu in zunaj vozila, ter podatkov iz oblaka tehnologija voznikom omogoča “prikaz nevidnega”, kot so oddaljene razmere na cesti oz. kaj se skriva za zgradbo ali za vogalom.
Šušlja se, da bi se morda lahko tajni agent njenega veličanstva James Bond v 25. nadaljevanju vohunske franšize naokrog vozil v električnem astonu martinu. Pri proizvajalcu javne skrivnosti še niso uradno potrdili, potrdili pa so omejeno proizvodnjo 155 električnih GT-jev.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Nekateri avtomobilski proizvajalci razmišljajo, da bi v vozilih ponudili sistem, ki bi prevzel odgovornost avtonomne vožnje, vendar pa bi voznik moral biti v kočljivih situacijah, ki jim avto sam ne bi bil kos, sposoben v desetih sekundah prevzeti nadzor. Andrej Brglez trdi, da bi na ta način zašli na negotovo sivo področje mobilnosti. Varneje bi bilo preskočiti tretjo stopnjo avtonomne vožnje in vstopiti v četrto, kjer avtomobil lahko pelje sam, a le na točno določenih in označenih odsekih avtocest.
Varneje bi bilo preskočiti tretjo stopnjo samovozeče vožnje in vstopiti v četrto, pri kateri avtomobil lahko pelje sam, a le na točno določenih in označenih odsekih avtocest.
Nekateri avtomobilski proizvajalci razmišljajo, da bi v vozilih ponudili sistem, ki bi prevzel odgovornost samovozeče vožnje, vendar pa bi voznik moral biti v kočljivih položajih, ki jim avto sam ne bi bil kos, sposoben v desetih sekundah prevzeti nadzor. Andrej Brglez trdi, da bi tako zašli na negotovo sivo področje mobilnosti. Če avtomobil ne more sam rešiti kočljivega položaja v prometu, je veliko vprašanje, ali ga lahko v desetih sekundah voznik. To je dolgo časovno obdobje, v katerem se predvsem z višjo hitrostjo prevozi že dolga pot, tačas pa se lahko zgodi marsikaj. Zato bi bilo morda varneje preskočiti tretjo stopnjo avtonomne vožnje, pri kateri se nejasno prepletata najmodernejša tehnologija in človek, in vstopiti v četrto, pri kateri avtomobil lahko pelje sam, a le na točno določenih in označenih odsekih avtocest. Tam odgovornost lahko pripišemo samovozečemu avtomobilu.
Srečni smo se prebijali skozi avtomobilska devetdeseta, ko sta se v industriji cedila med in mleko do te mere, da so si snovalci lahko privoščili tudi nezamisljive eksperimente. Tako so pri PSA-ju predstavili dva grda račka, ki sta slišala na ime Partner in Berlingo. Najbolj zanimivo je dejstvo, da so ta vozila v svojem reklamnem gradivu pri koncernu ves čas povezovali s prostočasjem, kupci pa so jih povezovali z gradbišči. In nato revolucija; evropske družine so nekako odkrile ta nerodna, grda in cenena vozila ter prodajne številke so skočile v nebo. Preostalo je zgodba o uspehu.
In danes, toliko desetletij po rojstvu, se je reklamno gradivo iz devetdesetih uresničilo. Peugeot ima novega partnerja, ki ga imenuje Rifter. Ideja je zrastla na podlagi partnerja tepeeja, ki je v prejšnjih generacijah imel nalogo vozilo primakniti kar k največji civilnosti. Ne smemo pozabiti, da so v prvih letih ta vozila pobirala naslove v kategoriji dostavnik leta, kar so pri koncernu sprejemali z grenko-sladko dilemo.
Torej, rifter. Iz škatle so oblikovalci naredili največ, kar so lahko. Še vedno je škatla, a ni videti več kot škatla. Velik dosežek. Z njim pa prihaja v notranjščini prostor, o katerem lahko današnja crossoverska moda le sanja. V vse smeri, kjer koli hočete, kakor koli si ga zaželite, so kubični metri na voljo v vsej veličastnosti monovolumenskega prostora. Zanimivi dodatki in obvezni pridatki delajo vozilo še dodatno privlačno, in ker so nos avtomobila okrasili z najnovejšo podobo Peugeotovih »civilnih« modelov, gre za resnično premišljen in natančno izdelan avtomobil.
»Kamor gre bik, naj gre še štrik,« so rekli snovalci in radikalno zarezali tudi v tehnologijo. Avto so opremili z vsem, kar se pričakuje od sodobnega vozila; radarski tempomat je le eden od teh sladkorčkov. Da vsaj malo upraviči elemente na karoseriji, ki namigujejo na avtomobilovo zunajasfaltno potentnost, so dodali elektronski nadzor diferenciala, ki z različnimi vnaprej pripravljenimi programi nadzoruje zdrs gnanih koles. Menjalnik je povsem spodoben šeststopenjski, pri agregatih pa še vedno stavijo tudi na dizle. Ta energent je zapisan v temelje uspeha, in ker so sodobne dizle očistili kar se da, ni potreben občutek krivde, ko sedete v to vozilo. In seveda 1,5-litrski dizel s 96 kilovati je povsem nekaj drugega kot trivaljni bencinski mlinčki. Pod črto; če je raven opreme GT, se z rifterejm leta 2019 uresničujejo sanje prerokov iz devetdesetih. Popolno prostočasno vozilo za majhen, no, ne več za tako zelo majhen denar.
Seat je pripeljal svojega največjega športnega terenca z imenom Tarraco, ki je celo nekoliko daljši kot sorodnika – Škodin kodiaq ali Volkswagnov allspace, s katerim si – mimogrede, delita montažni trak v Wolfsburgu. Nekatere oblikovne značilnosti tarraca so take, da poudarijo živahen značaj španske znamke; osnovna opremljenost vozila Style je za marsikoga že dovolj bogata, bolj zahtevni pa si bodo lahko izbrali raven xcelence. V prostorni notranjosti si lahko omislite tudi doplačljiva šesti in sedmi sedež. Motorna paleta: 1,5-litrski turbobencinski 110-kilovatni ali dvolitrski 140-kilovatni ter dvolitrski turbodizel s 110 oziroma 140 kilovati. Menjalniki: ali šeststopenjski ročni ali sedemstopenjski samodejni, pogon spredaj ali na vse štiri. Kmalu bo v ponudbi tudi močnejša različica FR, prihodnje leto pa še hibridna. Najcenejši tarraco stane dobrih 28 tisočakov, letos jih bodo prodali kolikor jih bodo lahko dobili – torej približno 250.
Še nekaj zanimivosti iz sveta mobilnosti. Ko smo že omenjali avtonomno vožnjo: švedsko ministrstvo za promet bo kot prvo v Evropi dovolilo preskuse avtonomnih tovornjakov na javnih cestah, in sicer se bodo vozili med skladiščem in pristaniščem v Jonkopingu.
Japonska znamka Toyota, ki bo (mimogrede) v naslednjih dneh pri nas predstavila novo corollo, je prijavila patent za sistem, ki bo v primeru nedovoljenega zagona motorja v kabino razpršil solzivec in s tem onesposobil nepridiprava. A to je le ena od funkcij sistema za vnašanje dišav, ki bo vražje pameten; prek telefona bo namreč znal prepoznati uporabnika in bo v kabino razpršil le vonj, ki mu najbolj ugaja.
Nissan pa združuje resnični in digitalni svet s tehnologijo Invisible-to-visible, (nevidno je vidno). Z uporabo podatkov, ki jih posredujejo zaznavala v vozilu in zunaj vozila, ter podatkov iz oblaka tehnologija voznikom omogoča “prikaz nevidnega”, kot so oddaljene razmere na cesti oz. kaj se skriva za zgradbo ali za vogalom.
Šušlja se, da bi se morda lahko tajni agent njenega veličanstva James Bond v 25. nadaljevanju vohunske franšize naokrog vozil v električnem astonu martinu. Pri proizvajalcu javne skrivnosti še niso uradno potrdili, potrdili pa so omejeno proizvodnjo 155 električnih GT-jev.
V zadnjem času pogosto govorimo o tem, da se avtomobili povezujejo v svet interneta. Vsak dan je manj takih, ki bi bili povsem odrezani od takega ali drugačnega deljenja podatkov. Ob tem, da tovrstno povezovanje prinaša prednosti in izboljšave tudi na področju varnosti na cestah, pa se seveda pojavljajo tudi vprašanja, kdo vse posledično lahko dobi podatke, ki razkrivajo, kje se vozimo, s kom, kako hitro in podobno in kaj bo z njimi počel. Dileme, kdo bo vestno in odgovorno ravnal s temi podatki, so povsem na mestu. Andrej Brglez kot eno od pridobitev navaja možnost, da če bi v določenem okolju bili vsi telefoni povezani, potem bi lahko eden opozoril drugega na prihod oziroma nevarnost, ki se zaradi križanja udeležencev v prometu lahko pojavi.
O vožnji v jesenskem času. Ne gre samo za daljše noči, tudi podnevi je marsikaj drugače. Ker je svetloba drugačna, pa čeprav je dan, strokovnjak optik razlaga, da si lahko pomagamo s kvalitetnimi sončnimi očali, ki izboljšajo vidljivost. Sicer pa Andrej Brglez opozarja še na nekatere druge pasti med vožnjo. Ob še drugih, ki jih vsi poznamo, se dogaja tudi to, da včasih, predvsem če smo malce prehitri, avto enostavno ne uboga tako kot bi pričakovali. Volan zasukamo na levo, a vozilo še vedno sili naravnost. Mnogi nagonsko v takem trenutku volan še bolj zasukajo na levo, a to ne pomaga. Zakaj ga je treba zasukati nazaj na desno, razloži Andrej.
Za prihodnji teden je pri nas napovedan 7. simpozij E-mobility in 2. konferenca lokalne e-mobilnosti. Kot razlaga organizator Primož Lemež bo vsa stvar tokrat morala potekati preko internetnih povezav, kar je po eni strani tudi prednost, saj bo tako lahko sodelovalo nekaj strokovnjakov, ki sicer ne bi mogli priti na simpozij. Sicer gre pri nas na elektriko bolj počasi, a gre, trdi Lemež. Vozili smo električnega križanca tradicionalne angleške znamke MG, ki je že nekaj časa v kitajskih rokah. Pričakali pa smo tudi uradno predstavitev naslednjega električnega modela iz Volkswagna, to je ID.3. VW načrtuje do leta 2024 vložiti v razvoj električne mobilnosti 33 milijard evrov.
Če bi sklepali po medijski prisotnosti v zadnjem času, potem je zagotovo elektrika med pogonskimi gorivi v tem času najbolj aktualna in vroča. Andrej Brglez pa poudarja, da potekajo resna testiranja letal, ladij, tovornjakov in avtobusov na vodik. Če vodik kot pogonsko sredstvo prodre med te velike porabnike, potem bo zagotovo morala slediti tudi avtomobilska industrija. Fordov ranger wildtrack je atraktiven in zmogljiv poltovornjak, ki mu ob terenskih sposobnostih ne manjka tudi urbanih ambicij. Zabeležimo še prihod prenovljenega najbolj prodajanega Citroenovega modela C3.
Andrej Brglez se sprašuje, koliko ljudi bi še sedelo po lokalih ob cestah, če bi se zavedali, kaj jim prinašajo izpušne cevi mimovozečih avtomobilov.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Ustvarjalci TV oddaje Avtomobilnost so pred dnevi povabili voznike električnih skirojev na poligon, kjer so se preizkušali v obvladovanju vožnje in reševali tudi nekatere situacije, ki se pojavljajo v vsakdanjem prometu in so lahko izjemno nevarne, recimo zaviranje v sili in izogibanje oviri s skirojem sta lahko kar zahtevna manevra. Udeleženci so delili svoje izkušnje, ki jih doživljajo v stiku z drugimi udeleženci in opozarjali na nedorečenost, kar zadeva status skirojev v prometu. Vesna Marinko iz Agencije za varnost prometa je poudarila, da je status skiroja najbolje zakonsko urejen v Nemčiji, pri nas je še veliko vprašanj, na katere nimamo odgovorov, zakon pa je v nastajanju. Andrej Brglez pa je poudaril, da so električni skiroji šele prvi znanilci sprememb v mobilnosti, ki nas v prihodnosti čakajo v mestih. Zaenkrat pa pri nas še vedno velja, da jaz pazim na vse okrog sebe in upam, da tudi vsi ostali pazijo name in potem lahko to prometno vozlišče različnih udeležencev in hitrosti kolikor toliko varno funkcionira.
Tokrat se bomo posvetili vonjavam v avtomobilski kabini. Te so seveda še kako pomembne za dobro počutje. Mnogi bi verjetno pritrdili, da imajo najraje "vonj po novem", čeprav bi ga natančneje pravzaprav težko definirali. Zanimivo je, da so Kitajci tisti, ki vonjav v avtomobilu ne marajo, radi imajo nevtralen vonj. Ustvarjanje različnih vonjev v avtomobilu je sicer prava znanost, tisti, ki so specializirani za ustvarjanje in ločevanje vonjev, so sposobni zaznavati tudi do 8000 različnih vonjav.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Pri Evropski zvezi avtomobilskih proizvajalcev so razkrili, da je bilo na cestah EU ob koncu leta 2018 več kot 267 milijonov vozil, največ v Nemčiji, nekaj več kot 47 milijonov. Takrat je bil povprečen avto star 10,8 leta. Najstarejše avte vozijo v Litvi, Estoniji in Romuniji, starejše od Slovencev vozijo tudi Španci, Portugalci, Italijani, Grki, Hrvati. Daleč najmlajše avte vozijo v Luksemburgu, pa v Veliki Britaniji in Avstriji. Pri nas imamo sicer občutek, da je naš vozni park precej star, a je bila leta 2018 povprečna starost avtomobila v Sloveniji 10,1 leta, torej je bil celo nekaj mlajši od povprečja. Kar zadeva povprečje vozil na tisoč prebivalcev, pa je Slovenija s številko 652 celo na sedmem mestu v EU – evropsko povprečje je 610 motornih vozil. Številke so morda na nek način kar malo presenetljive, ampak Andrej Brglez ugotavlja, da obstajajo vzroki za to. Pogledati je treba nekaj deset let nazaj.
Digitalna tehnologija je v avtomobile prinesla uravnavanje funkcij na dotik. Lahko rečemo, da se je s tem začela nova doba, ponujajo se nove rešitve, nešteto funkcij, praktično vse, lahko upravljamo na zaslonu na dotik. K razmisleku o tem, kaj lahko prinesejo posledice upravljanja na zaslonih na dotik, je Andreja Brgleza navedla nedavna nesreča avtomobila Tesla Model 3 v Nemčiji oziroma razsodba tamkajšnjega sodišča po tem. Pogledamo tudi v vasico, kjer se vsi vozijo na elektriko, potem sedemo na – kot pravi Marko Radmilovič, 850 kubično kobilico in nato še v robustnega terenca, ki vas za 20 tisočakov brez sramu in težav zapelje tudi po avtocesti. Opozorimo tudi, da stlačiti pohištvo v avtomobil pogosto ni enostavno, prevoz pa je lahko tudi nevaren.
Pravzaprav je vseeno, v kakšnem avtomobilu prevažamo psa – no, prav je že, da ima dovolj prostora oziroma se počuti kolikor toliko v redu. Tokrat spomnimo na dejstvo, da se ljudje drugače obnašajo za volanom, se bolje počutijo, so bolj previdni, če prevažajo v avtomobilu psa. Da psi, dobro, pomirjujoče, vplivajo na voznike, so pokazale raziskave. V tem je prav gotovo nekaj resnice, pritrjuje tudi Andrej Brglez. Zapeljemo se s Suzukijem SX4 s-cross, ki je opremljen z mehkim hibridom.
Dizel, bencin, zadnje čase še elektrika – to so osnovne pogonske možnosti, ki jih poznamo in so nam razumljive. Tudi za hibride ste vsi seveda slišali, mnogi nekatere tudi poznate, najbolj zagotovo toyotine, ki so na tržišču že več kot 20 let. Spomniti pa moramo, da je zdaj je precej proizvajalcev, ki ponujajo hibridna vozila in da so med njimi tudi kar precejšnje razlike. Ker je tudi oznak kar nekaj, se prav lahko med vsemi temi kraticami tudi z lahkoto zmedemo. Andrej Brglez razloži, da v osnovi poznamo tri hibridna vozila: hibridno električno vozilo, priključno hibridno električno vozilo in mehko električno hibridno vozilo. Posvetimo se tudi novemu vozilu, ki je za mnoge Slovence še vedno avtomobil številka ena, za mnoge že več kot 40 let. Golf morda za koga v zadnji osmi generaciji celo ne bo najboljši, je pa zagotovo s svojo digitaliziranostjo avtomobil prihodnosti, da ne rečemo avtomobil iz prihodnosti.
Doktorica Darja Topolšek s Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru je skupaj s študenti izpeljala raziskovalni projekt z naslovom Prometno varnostni vidik asistenčnih sistemov v osebnih avtomobilih. Ugotovljeno je bilo, da kupci premalo poznajo asistenčne sisteme. Kar zadeva prodajalce v avtomobilskih salonih, jih večina trdi, da sisteme dobro poznajo, v resnici pa njihovo znanje ni tako zelo široko in jih potencialnim kupcem premalo natančno predstavljajo. Pogosto so mnogi varnostni sistemi skupaj v paketu z še drugimi dodatki, ki jih sicer kupec ne bi izbral. Ugotovljeno je bilo tudi, da večina kupcev asistenčnim sistemom še ne zaupa. Andrej Brglez poudarja, da se mnogi kupci potem, ko določen sistem spoznajo in ga preizkusijo (recimo radarski tempomat) navdušijo nad njim in se jim zdi nujno, da ga imajo. Vozil nas je Nissanov novi mali posebnež juke, ki je večji in udobnejši od predhodnika.
Asistenčni sistemi v osebnih avtomobilih – na to temo smo na Valu 202 že marsikaj povedali. Logično je, da se zdaj večina sistemov, ki pomagajo pri vožnji, jo naredijo bolj varno, včasih tudi bolj zabavno, seli tudi v motocikle. A vozilo na dveh kolesih je vseeno drugačno, tako se vsega ne da enostavno preseliti iz avtomobilov v motocikle, na primer zaviranja v sili, ki je v avtomobilih zelo uporabno in učinkovito. Eden takih modernih športno potovalnih motociklov je prav gotovo tudi BMW z oznako R 1250 RS. Tega je preizkušal Marko Radmilovič. Več o asistenčnih sistemih pa pove Andrej Brglez.
Argumenti, ki so fordovo kugo v zadnjem desetletju naredili tako popularno, so prostornost, prilagodljivost in velika izbira tako različic opreme, kot izbire agregatov in menjalnikov. Pri novem Audiju A3 ob odpiranju vrat sistem izstopajočega opozori na nevarnost od zadaj – radar zaznava premikanje 70 metrov daleč. Pri Toyoti so predstavili proace city. Gre za vozilo, ki ga že poznamo iz skupine PSA, torej berlingo oziroma rifter, pa tudi Opel combo life sodi v to skupino ožjih sorodnikov. Na voljo sta dve dolžini, v tovorni različici je 3,3 oziroma 4,3 kubičnega metra prostora, tako lahko tovorna različica sprejme dve evropaleti. V potniški različici je pri obeh dolžinah možno izbrati 5 ali 7 sedežev.
Kako natančni smo lahko pri napovedovanju mobilnosti v prihodnosti? Vemo da bo tudi jutri pomembna. Celo ključna. Na kaj najprej pomislimo, ko rečemo, da bo popolnoma drugačna. Da bo elektrificirana. Pa povezana, deljena in avtonomna. Pa je to res vse kar lahko vemo o prihodni mobilnosti. Janez Martinčič in Andrej Brglez povesta, da vemo še veliko več, a da bo treba novo prihodnost najprej tudi živeti v posebnem mestu - laboratoriju, ki ga na Japonskem gradi Toyota in v katerem se bodo ljudje naučili živeti z roboti. Ne samo avtomobilskimi, ampak tudi s številnimi drugimi.
Med vsemi dobrotami, ki jih prinaša nova octavia, posebej omenimo, da je to prva Škoda s prikazovalnikom »head-up«, z elektronskim načinom pretikanja samodejnega menjalnika, prvič tudi s tripodročno klimatsko napravo, ponuja pa tudi matrične žaromete LED. Beležimo tudi prihod novega Suzukijevega ignisa. Zapeljal pa nas je Volkswagen tiguan "Allspace", ki je imeniten in prostoren prevoznik.
Mnogi od nas še niso pripravljeni, da bi izpustili volan svojega vozila iz rok in prepustili upravljanje robotu. A avtonomna vožnja se napoveduje, prihaja. Andrej Brglez poudarja, da sta poti v avtonomno vožnjo dve: prva, tehnološka, bo hitra, tista druga, ki se ima zgoditi v naših glavah, pa bo bolj počasna. Vozili smo Nissan X-trail z dizlom in bencinarjem. Volkswagen predstavlja novi arteon, tudi v različici Shooting Brake, Opel napoveduje prihod nove mokke.
Danes spet na kolo, pravzaprav ga bomo tokrat najprej pritrdili na nosilec na našem avtomobilu. Pri tem opravilu moramo biti kar natančni, saj ima vožnja s kolesom na strehi ali pač na nosilcu zadaj svoje zakonitosti. Pred vožnjo moramo preveriti tlak v pnevmatikah – dodatna obtežitev pač zahteva prilagoditev. Vožnja s kolesi na strehi ali na nosilcu zadaj pa nato zahteva tudi dodatno pozornost, saj se obnašanje vozila v določenih situacijah lahko kar občutno spremeni. O povpraševanju in primerni izbiri nosilcev za kolesa bo spregovoril Luka Bobnar iz Thule Store iz Ljubljane, naj moramo biti še posebej pozorni ob prevažanju koles na avtomobilu pa bo opozoril Andrej Brglez.
Neveljaven email naslov