Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Hibribnih vozil je vedno več, o tem ni nobenega dvoma. Nekateri (recimo Toyota) so prepričani, da je to dandanes najbolj sprejemljiv način pogona. Verjetno vas mnoge zanima, kako se obnašajo, kako je s stroški hibrida v primerjavi z dizlom ali bencinom. Pri sosedih so vzeli pod drobnogled Ford mondeo in naredili natančno primerjavo med vsemi tremi različicami. Ugotovili so, da če voznik v petih letih prevozi povprečno do sto tisoč kilometrov – se pravi do dvajset tisoč na leto, je hibridna različica cenovno najbolj ugodna – s tem seveda, da prodajalec ponudi ugodno nakupno ceno, ki je blizu bencinski različici, tako je bilo v primeru testiranja Fordovega modela mondeo. Če pa uporabnik na leto prevozi recimo povprečno trideset tisoč kilometrov ali celo več, pa je kralj še vedno dizelski model.
Če voznik v petih letih prevozi povprečno do sto tisoč kilometrov – se pravi do dvajset tisoč na leto, je hibridna različica cenovno najbolj ugodna
Hibribnih vozil je vedno več, o tem ni nobenega dvoma. Nekateri (recimo Toyota) so prepričani, da je to dandanes najbolj sprejemljiv način pogona. Verjetno vas mnoge zanima, kako se obnašajo, kako je s stroški hibrida v primerjavi z dizlom ali bencinom. Pri sosedih so vzeli pod drobnogled Ford mondeo in naredili natančno primerjavo med vsemi tremi različicami. Ugotovili so, da če voznik v petih letih prevozi povprečno do sto tisoč kilometrov – se pravi do dvajset tisoč na leto, je hibridna različica cenovno najbolj ugodna – s tem seveda, da prodajalec ponudi ugodno nakupno ceno, ki je blizu bencinski različici, tako je bilo v primeru testiranja Fordovega modela mondeo. Če pa uporabnik na leto prevozi recimo povprečno trideset tisoč kilometrov ali celo več, pa je kralj še vedno dizelski model.
Če bi pogledali prvo generacijo BMWja X5 izpred 20 let in najnovejšo četrto, bi lahko ugotovili, da je zdaj praktično vse »bolj in več«. Skoraj pet metrov dolgo vozilo je več kot dva metra široko in tudi skoraj 2,2 tone težko, a obenem izjemno lahkotno vodljivo. Zaradi zračnega vzmetenja, ki sicer stane dodatnega tisočaka in pol, je avtomobil tudi udoben in umirjen, če hočete, pa tudi bolj dinamičen, kar omogoča trilitrski 195 kilovatni turbodizel, ki s samodejnim osemstopenjskim menjalnikom deluje suvereno in uglajeno, za zanesljivo ustavljanje pa poskrbijo elektronske zavore. Ob splošnem občutku udobja in tudi prestiža bi v široki kabini posebej pohvalili uporaben, velik in jasno viden projekcijski zaslon in tudi pregleden 12,3 palčni osrednji zaslon. Za dostop v 650 litrski prtljažni prostor so ohranili dvojno odpiranje vrat, a je to elektronsko. Testni model je bil opremljen z množico bolj ali manj uporabnih dodatkov, recimo z vrhunskimi sedeži, laserskimi lučmi, strešnim oknom, dodatnim ogrevanjem, pa paketom M sport in še čim, vsega je bilo za približno 40 tisočakov. Posebej je padla v oči kristalno steklena ročica menjalnika (nekaterim bi se verjetno zdela kičasta), od malenkosti, ki pridejo prav, pa izpostavimo ogrevana ali hlajena utora za pijačo spredaj. Vse skupaj (tako opremljen avtomobil na koncu stane 118 tisočakov) pa, priznamo, potem pripelje do tistega skupnega občutka, da je vse »bolj in več«… Samo še zadnja ugotovitev: ob tem, da se novi X5 odlično znajde na avtocesti, se zdaj zdi, da so se Bavarci bolj posvetili tudi možnosti terenske vožnje. Štirikolesni pogon xDrive je tako in tako zraven, ob tem se lahko podvozje dviga in spušča za 8 centimetrov, lahko pa si umislite celo terenski paket »off-road«, ki prinese še dodatne programe in zaščite za vožnjo po brezpotjih.
Še malo k robotom. Ford v sodelovanju s podjetjem Agility Robotics raziskuje nove meje v svetu avtonomne vožnje – in nov način razmišljanja glede dostave. Ljudje vedno raje kupujejo prek spleta in pri dostavi lahko pomaga Digit, robot, ki ni le podoben človeku, ampak tudi hodi podobno in bi lahko poskrbel za zadnje korake dostave s samovozečimi avtomobili – od vozila do praga. Z LiDAR-jem in stereo kamerami opremljeni Digit ima dovolj čutov za navigacijo pri osnovnih scenarijih; če naleti na nepričakovano oviro, pa pošlje sliko vozilu, ki potem skuša najti rešitev.
Najnovejše poizkusno varnostno vozilo Mercedes-Benz je popolnoma avtonomno. V primeru trka se volanski obroč in stopalke umaknejo in tako zmanjšajo možnost poškodb. Varnost otrok so povečali s preventivnim zategovanjem pasov otroških sedežev. Sistem Active Brake Assist zaznava tudi pešce in kolesarje za vogalom, z zasloni pa vozilo mimoidočim sporoča o svojih namerah. Piko na i pa predstavlja robot, ki se v primeru prometne nesreče zapelje iz vozila in postavi varnostni trikotnik.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Hibribnih vozil je vedno več, o tem ni nobenega dvoma. Nekateri (recimo Toyota) so prepričani, da je to dandanes najbolj sprejemljiv način pogona. Verjetno vas mnoge zanima, kako se obnašajo, kako je s stroški hibrida v primerjavi z dizlom ali bencinom. Pri sosedih so vzeli pod drobnogled Ford mondeo in naredili natančno primerjavo med vsemi tremi različicami. Ugotovili so, da če voznik v petih letih prevozi povprečno do sto tisoč kilometrov – se pravi do dvajset tisoč na leto, je hibridna različica cenovno najbolj ugodna – s tem seveda, da prodajalec ponudi ugodno nakupno ceno, ki je blizu bencinski različici, tako je bilo v primeru testiranja Fordovega modela mondeo. Če pa uporabnik na leto prevozi recimo povprečno trideset tisoč kilometrov ali celo več, pa je kralj še vedno dizelski model.
Če voznik v petih letih prevozi povprečno do sto tisoč kilometrov – se pravi do dvajset tisoč na leto, je hibridna različica cenovno najbolj ugodna
Hibribnih vozil je vedno več, o tem ni nobenega dvoma. Nekateri (recimo Toyota) so prepričani, da je to dandanes najbolj sprejemljiv način pogona. Verjetno vas mnoge zanima, kako se obnašajo, kako je s stroški hibrida v primerjavi z dizlom ali bencinom. Pri sosedih so vzeli pod drobnogled Ford mondeo in naredili natančno primerjavo med vsemi tremi različicami. Ugotovili so, da če voznik v petih letih prevozi povprečno do sto tisoč kilometrov – se pravi do dvajset tisoč na leto, je hibridna različica cenovno najbolj ugodna – s tem seveda, da prodajalec ponudi ugodno nakupno ceno, ki je blizu bencinski različici, tako je bilo v primeru testiranja Fordovega modela mondeo. Če pa uporabnik na leto prevozi recimo povprečno trideset tisoč kilometrov ali celo več, pa je kralj še vedno dizelski model.
Če bi pogledali prvo generacijo BMWja X5 izpred 20 let in najnovejšo četrto, bi lahko ugotovili, da je zdaj praktično vse »bolj in več«. Skoraj pet metrov dolgo vozilo je več kot dva metra široko in tudi skoraj 2,2 tone težko, a obenem izjemno lahkotno vodljivo. Zaradi zračnega vzmetenja, ki sicer stane dodatnega tisočaka in pol, je avtomobil tudi udoben in umirjen, če hočete, pa tudi bolj dinamičen, kar omogoča trilitrski 195 kilovatni turbodizel, ki s samodejnim osemstopenjskim menjalnikom deluje suvereno in uglajeno, za zanesljivo ustavljanje pa poskrbijo elektronske zavore. Ob splošnem občutku udobja in tudi prestiža bi v široki kabini posebej pohvalili uporaben, velik in jasno viden projekcijski zaslon in tudi pregleden 12,3 palčni osrednji zaslon. Za dostop v 650 litrski prtljažni prostor so ohranili dvojno odpiranje vrat, a je to elektronsko. Testni model je bil opremljen z množico bolj ali manj uporabnih dodatkov, recimo z vrhunskimi sedeži, laserskimi lučmi, strešnim oknom, dodatnim ogrevanjem, pa paketom M sport in še čim, vsega je bilo za približno 40 tisočakov. Posebej je padla v oči kristalno steklena ročica menjalnika (nekaterim bi se verjetno zdela kičasta), od malenkosti, ki pridejo prav, pa izpostavimo ogrevana ali hlajena utora za pijačo spredaj. Vse skupaj (tako opremljen avtomobil na koncu stane 118 tisočakov) pa, priznamo, potem pripelje do tistega skupnega občutka, da je vse »bolj in več«… Samo še zadnja ugotovitev: ob tem, da se novi X5 odlično znajde na avtocesti, se zdaj zdi, da so se Bavarci bolj posvetili tudi možnosti terenske vožnje. Štirikolesni pogon xDrive je tako in tako zraven, ob tem se lahko podvozje dviga in spušča za 8 centimetrov, lahko pa si umislite celo terenski paket »off-road«, ki prinese še dodatne programe in zaščite za vožnjo po brezpotjih.
Še malo k robotom. Ford v sodelovanju s podjetjem Agility Robotics raziskuje nove meje v svetu avtonomne vožnje – in nov način razmišljanja glede dostave. Ljudje vedno raje kupujejo prek spleta in pri dostavi lahko pomaga Digit, robot, ki ni le podoben človeku, ampak tudi hodi podobno in bi lahko poskrbel za zadnje korake dostave s samovozečimi avtomobili – od vozila do praga. Z LiDAR-jem in stereo kamerami opremljeni Digit ima dovolj čutov za navigacijo pri osnovnih scenarijih; če naleti na nepričakovano oviro, pa pošlje sliko vozilu, ki potem skuša najti rešitev.
Najnovejše poizkusno varnostno vozilo Mercedes-Benz je popolnoma avtonomno. V primeru trka se volanski obroč in stopalke umaknejo in tako zmanjšajo možnost poškodb. Varnost otrok so povečali s preventivnim zategovanjem pasov otroških sedežev. Sistem Active Brake Assist zaznava tudi pešce in kolesarje za vogalom, z zasloni pa vozilo mimoidočim sporoča o svojih namerah. Piko na i pa predstavlja robot, ki se v primeru prometne nesreče zapelje iz vozila in postavi varnostni trikotnik.
Dandanes so motoristične čelade veliko bolj zračne, prav tako tudi zaščitne obleke, a ko je vročina tista prava, potem je jasno, da je tudi motoristom vroče.
V zadnjih oddajah smo opisali in priporočili že kar nekaj sistemov – pomočnikov, ki voznikom omogočajo večjo varnost zanje in tudi za druge. Danes omenjamo še tako imenovani »lane assist«, sistem, ki skrbi da ostanemo na voznem pasu – če vozilo zapelje do mejne črte, nas sistem na to opozori oziroma samodejno obrne volan, da ostanemo znotraj voznega pasu. Veliko avtomobilov pa ponuja še enega asistenta, ki niti ni tako pomemben kar zadeva samo varnost, je pa mnogim v veliko olajšanje. To je sistem za samodejno parkiranje. Večina je takih, da ocenijo, če je parkirno mesto dovolj veliko, potem pa samodejno sučejo volan, da vozilo pristane v začrtanem prostoru. Voznik pomaga z dodajanjem plina oziroma zaviranjem. Obstajajo pa tudi že sistemi, ki opravijo čisto vse sami.
Nadaljujemo »temo« o asistenčnih sistemih v avtomobilih. Prihajajo, a vsaj nekateri prepočasi in bi morali biti že danes del serijske opreme. Bletooth vmesnik za prostoročno telefoniranje – ta je sicer v vseh novejših vozilih, a mnogi tega nočejo vedeti. Dobrodošel je opozorilnik za mrtve kote, pa radarski tempomat, tudi branje hitrostnih omejitev, da o sistemu za samodejno zaviranje v sili ne govorimo – za tega trdimo, da bi moral biti del serijske opreme v vseh avtomobilih.
Dandanašnji je v avtomobilih toliko elektronike in raznih sistemov in pomagal, da se še najbolj vešči težko znajdejo. Nekateri asistenčni sistemi so v avtomobilih serijsko, druge je treba doplačati. Kateri so priporočljivi, že skoraj nujni, kako se znajdejo prodajalci, ko jih ponujajo, in kako naj se znajdemo kupci, ki jih kupujemo.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Večja varnost motoristov je tema, ki ji tudi pri nas posvečamo veliko pozornosti. Kaj vse je pomembno za motoriste, da so bolj varni v prometu, smo že stokrat našteli. Lahko pa se ukvarjamo s tem, zakaj sta besedi hitrost in motor tako zelo povezani. Andrej Brglez na pol za šalo, na pol zares, ugotavlja, da se je začelo dirkanje z motorji v tistem trenutku, ko je bil izdelan drugi motor. Sicer pa med motoristi velja, da motorist tistega, ki vozi pred njim, nikoli ne dohiti, ampak ujame. Kdaj je vožnja torej prehitra, kako ugotoviti, s kakšno hitrostjo voziti, da bo vožnja udobna in posledično tudi varna?
Zadnji dnevi niso ravno tipično poletno vroči, bodo pa taki še prišli, o tem ni dvoma. O zračenju, o ustvarjanju prijetnejše klime v avtomobilu, se je že veliko govorilo in še se bo. Klimatska naprava je prišla iz ZDA in se v začetku v Evropi ni prijela. Oblika avtomobila, barva, velikost steklenih površin – vse to vpliva na to, koliko in kako hitro se na soncu segreva potniška kabina. Na kratko ponovimo še pravila ohlajanja potniške kabine; najprej avto prezračimo in se morda kakšno minuto peljimo še z odprtimi stekli, potem vse zapremo in nastavimo klimatsko napravo na zaprt krog delovanja, da bo krožil le zrak znotraj kabine – tako bo najhitreje ohlajen. Ohlajen zrak mora krožiti tako, da ne ohlaja vas, temveč kabino, torej šobe vedno obrnemo stran od glave in drugih delov telesa. Moč delovanja ventilatorja nastavimo na najmanjšo še učinkovito stopnjo in ne pozabimo, da temperaturna razlika med zunanjostjo in potniško kabino ni večja od sedmih stopinj.
Pred časom smo že govorili o tem, kakšna zakladnica raznoraznih informacij in podatkov je naš avtomobil in kako se te informacije posreduje oziroma lahko uporablja in prodaja. V ta oblak informacij bi lahko z vključeno aplikacijo s pomočjo pametnega telefona že zdaj lahko posredovali svojo pozicijo oziroma razkrivali svoje gibanje in po drugi strani ujeli gibanje drugih. Če bi se čutili na tak način, bi to pomenilo veliko večjo varnost. Od nas pa je odvisno, če smo pripravljeni posredovati te podatke.
To, da voznike nervira vsakršno delo na avtocesti, ki spreminja oziroma ovira potek prometa, je jasno. V bistvu se nam vedno zdi, da se obnovitvena dela izvajajo ob nepravem času. Zakaj ravno zdaj, ko je največja gneča, zakaj se ne spravijo na delo prej ali potem? Seveda ne gre kar na pamet. Pri DARSu na različne načine zbirajo informacije in podatke, da potem na podlagi teh lahko načrtujejo, kdaj in kje bi bilo potem najmanj boleče opraviti določena dela. Čudno se nam tudi zdi (trenutno recimo na viaduktu Ravbarkomanda na Primorski avtocesti), zakaj prihaja do zastojev kljub temu, da iz dveh pasov nastaneta ravno tako dva, le malo ožja. Morda pa smo vsaj malo zato krivi tudi vozniki sami.
Kar zadeva opremo v modernih avtomobilih, ta med drugim omogoča tudi dostop do mnogih podatkov in informacij. Po drugi strani pa smo lahko tudi mi oziroma naš avtomobil bogat vir informacij, ki jih lahko recimo Google, ki se je zdaj že “vgnezdil” v avtomobile, iznajdljivo izkorišča in trži. Tega se premalo zavedamo in prišel je čas, da del pogače pripade tudi lastnikom avtomobilov.
Andrej Brglez je na strankarske naslove poslal vprašanja s področja prometa.
Ponovno (in zagotovo ne zadnjikrat) se lahko poigramo z dilemo, katero gorivo bi bilo najbolj primerno za nas oziroma naše vozilo, dizel, bencin ali hibrid. Dejavnikov, ki vplivajo na odločitev, je tisoč, lahko rečemo, natančen izračun je težak, dokončnega odgovora verjetno ni mogoče dati. Nekaj podatkov in izsledkov ene izmed raziskav povzemamo v APM, lahko si jih ogledate tudi na MMC.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Avtomobilska stekla še zdaleč niso samo, da vidimo iz vozila.
Ljubitelji potovanj z motorji so dobil "pomočnika". Izšel je zemljevid za motoriste, kjer so označene za motoriste zanimive poti in destinacije. Predstavljamo tudi dva športna terenca.
Treba je biti previden, ko vozi kolo vas in ko kolo vozite vi.
Danes imate veliko več možnosti kot običajno, da vas ujamejo, če boste prehitri. Policisti izvajajo poostren nadzor hitrosti na več kot 600 lokacijah po Sloveniji med šesto in osemnajsto uro.
Kaj je za motorista tisti pravi užitek in izziv, ki ga vleče na motocikel, in seveda, kako ob tem razmišlja in reagira, da ostane cel in nepoškodovan.
Ameriški in kitajski avtomobilski trg sta brez dvoma v zadnjem času povsem prehitela Evropo. Incident s peško pa je, kot pravi Andrej Brglez, razgalil vse težave, ki jih bliskoviti tehnološki razvoj povleče za seboj.
Neveljaven email naslov