Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V minulih dneh smo večkrat poudarjali, da asistenčni sistemi v novodobnih avtomobilih tudi lahko pomagajo, da se vozimo enakomerno in s primerno varnostno razdaljo. Volana ne smemo spustiti nikoli iz rok, morda le za nekaj sekund, potem moramo spet sami prevzeti krmilo. Lahko pa se povsem odpovemo zaviranju ali pritiskanju na plin, teoretično se lahko ure in ure vozimo ne da bi se dotaknili pedala za plin ali zavore, to nam je omogočeno in tu pravzaprav mnogi nimajo nikakršnih pomislekov. Proizvajalci pa opozarjajo, da moramo biti v vsakem trenutku sposobni reagirati in prevzeti nadzor na vozilom. Mislim, da bi se morali vseeno vprašati, če smo tega res sposobni in vedno pripravljeni na nepredvidljive situacije, do katerih na cestah pogosto prihaja. Andrej Brglez poudarja, da sam robotu ne more stoodstotno zaupati.
Volana ne smemo spustiti nikoli iz rok, morda le za nekaj sekund. Lahko pa se povsem odpovemo zaviranju ali pritiskanju na plin. Smo res sposobni v vsakem trenutku prevzeti nadzor?
O tehničnih pripomočkih sva z Andrejem Brglezom razmišljala – ob tem, ko sva zadnjič omenjala, da asistenčni sistemi v novodobnih avtomobilih tudi lahko pomagajo, da se vozimo enakomerno in s primerno varnostno razdaljo. Volana ne smemo spustiti nikoli iz rok, morda le za nekaj sekund, potem moramo spet sami prevzeti krmilo. Lahko pa se povsem odpovemo zaviranju ali pritiskanju na plin, teoretično se lahko ure in ure vozimo ne da bi se dotaknili pedala za plin ali zavore, to nam je omogočeno in tu pravzaprav mnogi nimajo nikakršnih pomislekov. Proizvajalci pa opozarjajo, da moramo biti v vsakem trenutku sposobni reagirati in prevzeti nadzor na vozilom. Mislim, da bi se morali vseeno vprašati, če smo tega res sposobni in vedno pripravljeni na nepredvidljive situacije, do katerih na cestah pogosto prihaja. Ali res robotu lahko stoodstotno zaupamo?
Pred časom smo v Renaultovem kadjarju že spoznali nov 1,3-litrski bencinski agregat, prejšnji teden nas je peljal v dusterju, sicer šibkejši, 96-kilovatni, danes pa še nekaj vtisov o 117-kilovatnem, ki je bil vgrajen v testnega qashqaia. Nissanov qashqai je eden pomembnejših igralcev v razredu športnih terenskih vozil, v katerem je gneča vse večja, a qashqai se odlično drži in tudi po dvanajstih letih še vedno dosega rekordno prodajo. V Evropi je najbolje prodajani Nissanov model v zgodovini, tudi pri nas je med srednje velikimi crossoverji v samem vrhu.
Ob novem motorju, ki teče izjemno tiho in gladko, moči je seveda več kot dovolj, smo bili veseli tudi novega 7-stopenjskega dvosklopčnega menjalnika, ki vožnjo naredi še udobnejšo. Da je pogon samo spredaj, zdaj že vemo in smo se s tem nekako sprijaznili. Sicer pa smo s porabo dosegli povprečje tam nekje blizu sedmih litrov, kar smo tudi pričakovali. Qashqai, ki nas je prevažal, je bil tudi precej bogato opremljen, tako da je na ceniku dosegel ceno 30 tisočakov, a z nekaj tisočaki popusta tak qashqai lahko postane precej bolj privlačna izbira.
Zdaj pa k novostim tega tedna. Pri Fordu so prenovili rangerja, ki je zdaj na voljo z množico elektronskih pripomočkov, ki jih sicer najdemo v osebnih avtomobilih. Na voljo je tudi posebna vzmet, ki olajša dvig sicer kar težke zadnje stranice tovornega prostora. Novost v poltovornjaku, ki prihaja v treh kabinskih različicah, je dvolitrski turbodizel s 96, 118 ali 147 kilovati, menjalnik pa je ročni šest stopenjski ali desetstopenjski samodejni. Najcenejši ranger stane malo manj kot 26 tisočakov, pri Fordu pa si seveda obetajo, da bo še naprej na vrhu prodajne lestvice med pick-upi.
Ford je pripeljal tudi kombi Tourneo custom z novo motorno različico. Dvolitrskemu dizlu s 96 oziroma 125 kilovati pomaga hibridna tehnologija. V posebni bateriji se kopiči električna energija, ki se samodejno pridobiva ob zaviranju oziroma zmanjševanju hitrosti, tako je poraba nekoliko manjša. Tourneo custom v šibkejši različici stane nekaj čez 38 tisočakov.
Audi Q3 sportback je mestni terenec s kupejevskim zadkom, to je to. Notranjost je prostorna in prilagodljiva, zanimiva je zadnja klop, ki je vzdolžno pomična in tudi z nastavljivim naklonom. Seznam raznoraznih dodatkov za večjo varnost in udobje je seveda bogat, motorna paleta je turbodizelska ali turbobencinska, ob ročnih menjalnikih so tudi samodejni dvosklopčni, pogon je lahko tudi štirikolesni. Q3 sportback je za približno 1.250 evrov dražji od običajne različice, osnovni 35 TFSI (se pravi z 1,5 litrskim 110 kilovatnim bencinskim motorjem) tako stane dobrih 36 tisočakov, dizel je za dobre tri tisočake dražji.
Pred kratkim je tudi k nam pripeljal novi passat in kolegi iz Avtomobilnosti so omogočili nekaj gledalcem, da so lahko preizkusili prediktivni tempomat. Blaž Grofelnik iz Porsche Slovenija je pojasnil, da tak tempomat v primeru navigacijskega vodenja zaznava omejitve in tudi samodejno znižuje hitrost pred ostrimi ovinki ali križišči. Tako je njegova funkcionalnost s prediktivnostjo še povečana. Novi passat pa ima zdaj tudi t.i. kapacitivni volan, kar pomeni, da ne moremo več goljufati. Prej smo lahko za nekaj sekund popolnoma izpustili volan iz rok, zdaj nam to ni več dovoljeno, roka mora biti ves čas v stiku z volanom. Zaenkrat je tako verjetno res najbolje.
Da ne pozabim, pa da vi ne pozabite – vabilo k glasovanju za Slovenski avto leta 2020. Glasovnica je na naši spletni strani.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
V minulih dneh smo večkrat poudarjali, da asistenčni sistemi v novodobnih avtomobilih tudi lahko pomagajo, da se vozimo enakomerno in s primerno varnostno razdaljo. Volana ne smemo spustiti nikoli iz rok, morda le za nekaj sekund, potem moramo spet sami prevzeti krmilo. Lahko pa se povsem odpovemo zaviranju ali pritiskanju na plin, teoretično se lahko ure in ure vozimo ne da bi se dotaknili pedala za plin ali zavore, to nam je omogočeno in tu pravzaprav mnogi nimajo nikakršnih pomislekov. Proizvajalci pa opozarjajo, da moramo biti v vsakem trenutku sposobni reagirati in prevzeti nadzor na vozilom. Mislim, da bi se morali vseeno vprašati, če smo tega res sposobni in vedno pripravljeni na nepredvidljive situacije, do katerih na cestah pogosto prihaja. Andrej Brglez poudarja, da sam robotu ne more stoodstotno zaupati.
Volana ne smemo spustiti nikoli iz rok, morda le za nekaj sekund. Lahko pa se povsem odpovemo zaviranju ali pritiskanju na plin. Smo res sposobni v vsakem trenutku prevzeti nadzor?
O tehničnih pripomočkih sva z Andrejem Brglezom razmišljala – ob tem, ko sva zadnjič omenjala, da asistenčni sistemi v novodobnih avtomobilih tudi lahko pomagajo, da se vozimo enakomerno in s primerno varnostno razdaljo. Volana ne smemo spustiti nikoli iz rok, morda le za nekaj sekund, potem moramo spet sami prevzeti krmilo. Lahko pa se povsem odpovemo zaviranju ali pritiskanju na plin, teoretično se lahko ure in ure vozimo ne da bi se dotaknili pedala za plin ali zavore, to nam je omogočeno in tu pravzaprav mnogi nimajo nikakršnih pomislekov. Proizvajalci pa opozarjajo, da moramo biti v vsakem trenutku sposobni reagirati in prevzeti nadzor na vozilom. Mislim, da bi se morali vseeno vprašati, če smo tega res sposobni in vedno pripravljeni na nepredvidljive situacije, do katerih na cestah pogosto prihaja. Ali res robotu lahko stoodstotno zaupamo?
Pred časom smo v Renaultovem kadjarju že spoznali nov 1,3-litrski bencinski agregat, prejšnji teden nas je peljal v dusterju, sicer šibkejši, 96-kilovatni, danes pa še nekaj vtisov o 117-kilovatnem, ki je bil vgrajen v testnega qashqaia. Nissanov qashqai je eden pomembnejših igralcev v razredu športnih terenskih vozil, v katerem je gneča vse večja, a qashqai se odlično drži in tudi po dvanajstih letih še vedno dosega rekordno prodajo. V Evropi je najbolje prodajani Nissanov model v zgodovini, tudi pri nas je med srednje velikimi crossoverji v samem vrhu.
Ob novem motorju, ki teče izjemno tiho in gladko, moči je seveda več kot dovolj, smo bili veseli tudi novega 7-stopenjskega dvosklopčnega menjalnika, ki vožnjo naredi še udobnejšo. Da je pogon samo spredaj, zdaj že vemo in smo se s tem nekako sprijaznili. Sicer pa smo s porabo dosegli povprečje tam nekje blizu sedmih litrov, kar smo tudi pričakovali. Qashqai, ki nas je prevažal, je bil tudi precej bogato opremljen, tako da je na ceniku dosegel ceno 30 tisočakov, a z nekaj tisočaki popusta tak qashqai lahko postane precej bolj privlačna izbira.
Zdaj pa k novostim tega tedna. Pri Fordu so prenovili rangerja, ki je zdaj na voljo z množico elektronskih pripomočkov, ki jih sicer najdemo v osebnih avtomobilih. Na voljo je tudi posebna vzmet, ki olajša dvig sicer kar težke zadnje stranice tovornega prostora. Novost v poltovornjaku, ki prihaja v treh kabinskih različicah, je dvolitrski turbodizel s 96, 118 ali 147 kilovati, menjalnik pa je ročni šest stopenjski ali desetstopenjski samodejni. Najcenejši ranger stane malo manj kot 26 tisočakov, pri Fordu pa si seveda obetajo, da bo še naprej na vrhu prodajne lestvice med pick-upi.
Ford je pripeljal tudi kombi Tourneo custom z novo motorno različico. Dvolitrskemu dizlu s 96 oziroma 125 kilovati pomaga hibridna tehnologija. V posebni bateriji se kopiči električna energija, ki se samodejno pridobiva ob zaviranju oziroma zmanjševanju hitrosti, tako je poraba nekoliko manjša. Tourneo custom v šibkejši različici stane nekaj čez 38 tisočakov.
Audi Q3 sportback je mestni terenec s kupejevskim zadkom, to je to. Notranjost je prostorna in prilagodljiva, zanimiva je zadnja klop, ki je vzdolžno pomična in tudi z nastavljivim naklonom. Seznam raznoraznih dodatkov za večjo varnost in udobje je seveda bogat, motorna paleta je turbodizelska ali turbobencinska, ob ročnih menjalnikih so tudi samodejni dvosklopčni, pogon je lahko tudi štirikolesni. Q3 sportback je za približno 1.250 evrov dražji od običajne različice, osnovni 35 TFSI (se pravi z 1,5 litrskim 110 kilovatnim bencinskim motorjem) tako stane dobrih 36 tisočakov, dizel je za dobre tri tisočake dražji.
Pred kratkim je tudi k nam pripeljal novi passat in kolegi iz Avtomobilnosti so omogočili nekaj gledalcem, da so lahko preizkusili prediktivni tempomat. Blaž Grofelnik iz Porsche Slovenija je pojasnil, da tak tempomat v primeru navigacijskega vodenja zaznava omejitve in tudi samodejno znižuje hitrost pred ostrimi ovinki ali križišči. Tako je njegova funkcionalnost s prediktivnostjo še povečana. Novi passat pa ima zdaj tudi t.i. kapacitivni volan, kar pomeni, da ne moremo več goljufati. Prej smo lahko za nekaj sekund popolnoma izpustili volan iz rok, zdaj nam to ni več dovoljeno, roka mora biti ves čas v stiku z volanom. Zaenkrat je tako verjetno res najbolje.
Da ne pozabim, pa da vi ne pozabite – vabilo k glasovanju za Slovenski avto leta 2020. Glasovnica je na naši spletni strani.
Anonimizirani podatki več kot 100 tisoč uporabnikov mobilne aplikacije DRAJV, ki spremlja in ocenjuje način vožnje ter nagrajuje varne voznike, so na novo zaživeli na DRAJV zemljevidu, ki je javno dostopen vsem uporabnikom. Na enem mestu so tako zbrani podatki o najbolj nevarnih odsekih oziroma najpogostejših izzivih v prometu.
Edini avtomobil, po katerem smo poimenovali kar razred, kateremu pripada, je volkswagnov golf. Letos praznuje abrahama, v osmih generacijah so jih izdelali in prodali več kot 37 milijonov.
V prihodnjih minutah pa k najmlajšim udeležencem v prometu, ki so kot sopotniki v prometu povsem odvisni od nas. Nekateri se še vedno premalo zavedajo, kako zelo pomembno je, da imamo dober otroški varnostni sedež, pa seveda tudi, da je ustrezno nameščen.
Začela se je gradnja novega potniškega centra v Ljubljani, ki seveda prinaša kar nekaj motenj v prometu. Gradnja bo po napovedih trajala dve leti in v tem času se bomo morali prilagajati občasnim zaporam in oviram na gradbišču. Če bi tak ali podoben projekt izpeljali pred recimo vsaj 30 leti, bi bilo danes marsikaj drugače. Ampak kar zadeva mobilnosti, smo zadaj še kje.
V preteklem letu smo zelo veliko govorili o električni mobilnosti. Na tem področju so zelo močni kitajski proizvajalci, ki so tudi odgovorni, da so proizvajalci električnih vozil le začeli počasi popuščati s cenami, ki pa so še vedno zelo visoke. Kakšne so smernice in kaj lahko pričakujemo letos in v prihodnjih letih? O vsem tem Janez Martinčič in Andrej Brglez.
V minutah za mobilnost se bomo tokrat ozrli nazaj na leto, ki se izteka. Andrej Brglez nas spomni, da so uničujoče poplave pri nas vplivale tudi na mobilnost, da je bilo veliko avtomobilov poplavljenih, pa da so cene avtomobilov še naprej rasle in da je rasla tudi prodaja električnih avtomobilov. Ta je v Evropi letos prvič presegla prodajo dizelskih avtomobilov. Sicer pa sprehod po svetu pokaže, da so avtomobilske zgodbe po različnih koncih sveta zelo različne.
Ker so električna vozila z nami že kar nekaj let, je na trgu tudi vedno več rabljenih. Kupci pa se za nakup takih težko odločajo, saj je neznank še preveč, predvsem pa ne zaupajo kakovosti baterij, ki so del avtomobila, okoli katerega se pravzaprav vse vrti.
Vemo, da prodaja avtomobilov še vedno v veliki meri temelji na obisku avtomobilskega salona, ampak nakupni proces se tudi v tej panogi pri večini kupcev začne na spletu. Vendar pa se nakupne poti spreminjajo, tudi pri nas. Spomnimo, kako je prodaja tekstila in obutve prek interneta postala izjemen posel, počasi podobne nakupne navade prodirajo tudi na področje prodaje avtomobilov, tudi rabljenih. Kako hitro gre slovenski kupec na nova polja spletnega nakupovanja? Sogovornik: - Marin Vladović, izvršni direktor in partner platforme AutoBrief
Avtomobilska industrija iz leta v leto beleži izjemen napredek pri razvoju praktično vseh avtomobilskih sklopov. Eden pomembnejših in še kako dobrodošlih za voznika je napredek pri razvoju avtomobilskih svetil, predvsem žarometov. Zadnje čase je popularna t. i. LED matrična tehnologija, ki je s pomočjo več tisoč LED diod v žarometu sposobna usmerjati množico svetlobnih snopov, ki so neodvisni drug od drugega in tako lahko dinamično osvetljujejo različne segmente ceste. Sogovornik: - vodja razvoja žarometov v Hella Saturnus Janez Nučič
Pred dnevi je bila organizirana akcija Slovenija piha nula nula, ki naj bi voznike spodbudila, da ne bi pijani sedali za volan, a se je znova izkazalo, da vsi ne napihajo nula nula. Kje smo na zemljevidu pitja alkohola, zakaj ga ni dobro piti in kako je nevaren za volanom? O tem se bo Janez Martinčič tokrat pogovarjal z doktorico psiholoških znanosti Majo Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
V zadnjem času se sem ter tja pojavi kakšna novica, da zanimanje za nakup električnih avtomobilov pada. Zato se tudi proizvajalci odločajo o znižanju proizvodnje električnih avtomobilov.
Raziskave so pokazale, da pod vplivom alkohola težje zaznamo rdečo barvo, to pa je v prometu lahko zelo nerodno ali celo usodno. Evropska uredba določa, da morajo biti že od junija 2022 vsi novi tipi vozil, od julija 2024 pa vsa nova vozila na evropskem trgu opremljena z modernimi varnostnimi sistemi, med katere sodi tudi tehnična predpriprava za namestitev blokirne naprave (tako imenovane alkoholne ključavnice) za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola. Ali bi bilo smiselno uzakoniti "nič celih nič"? Kakšen je odnos mladih do alkohola, ki so nam starejšim v zadnjem času lahko za vzor, kar zadeva šofiranje pod vplivom alkohola?
Tudi letos so evropski avtomobilski klubi skupaj s potrošniškimi organizacijami vzeli pod drobnogled zimske pnevmatike dveh različnih dimenzij – ene primerne za kompaktne križance in druge za avtomobile nižjega srednjega razreda. Ugotovili so, da so razlike med pnevmatikami med različnimi proizvajalci lahko kar velike, in tudi, da visoka cena ni vedno zagotovilo za najvišjo kakovost.
Pred dnevi je AMZS spet gostila mednarodno tekmovanje in usposabljala mehanike, ki delujejo v cestnih patruljah. Srečanje poteka pod pokroviteljstvom mednarodne avtomobilistične zveze FIA Regija 1, ki združuje avtomobilske klube iz Evrope, Afrike in Bližnjega vzhoda ter ARC Europe – mednarodne mreže za pomoč na cesti, ki danes zagotavlja pomoč na cesti v kar 43 evropskih državah. Sodelovale so ekipe iz 17 avtomobilskih klubov, v naši sta bila Janez Kajzar iz postojnskega centra AMZS in Jakob Turnšek iz Celjskega servisa.
Zastoji na vpadnicah v Ljubljano in na ljubljanskem obroču so vsakodnevna stalnica. Hitrih rešitev stroka nima, zato bo DARS prihodnje leto s pomočjo umetne inteligence poskušal povečati pretočnost skozi ljubljanski obroč. S postavitvijo več kot 50 portalov, ki jih bodo integrirali v nadzorne centre za vodenje in nadzor prometa, bodo obveščali voznike o priporočeni hitrosti in na ta način poskušali povečati pretočnost.
Ocene kažejo, da prometne nesreče države stanejo od enega ali celo do treh odstotkov njihovega bruto nacionalnega proizvoda na leto. Evropa se je odločila ukrepati. Tako države članice EU od 1. oktobra 2017 uvedejo centre za obveščanje o javni varnosti eCall, ki so opremljeni za obravnavo klicev eCall. Od 31. marca 2018 pa je moral biti vsak nov tip avtomobila, prodanega v Evropi, opremljen s sistemom 112 eCall. Tako avtomobil lahko samodejno pokliče vseevropsko številko 112 v primeru resne prometne nesreče in operaterjem v sili posreduje informacije o incidentu, vključno s koordinatami GPS, časom incidenta in identifikacijsko številko vozila. Andrej Brglez o tem, kako sistem deluje in kaj se obeta v prihodnosti.
Čeprav se zadnje čase, kar zadeva teme s področja mobilnosti, ukvarjamo predvsem s tem, kako bi vse dali na elektriko in pokopali vse drugo, pa v ozadju še vedno tečejo raziskave in napredujejo projekti, ki naj bi nas zapeljali v naslednje stopnje avtonomne vožnje. O vmesnikih v vozilih, zakaj jim tako rečemo, kakšna je njihova vloga in kakšna bo v prihodnosti, s prof. dr. Jako Sodnikom s fakultete za elektrotehniko v Ljubljani. Zapeljemo še Fiat 500x in 500x "zgoraj brez" in prenovljenega Škodinega karoqa.
Mestna središča se zapirajo za avtomobile, načini mobilnosti se tako spreminjajo. Vedno več je prevoznih sredstev, hitrosti so vedno višje, vedno bolj pereči so izzivi uporabe mikromobilnosti, predvsem e-skirojev. Kako se v tujini lotevajo reševanja problemov (starostne in hitrostne) omejitve? Kako »preživeti« čas, ki je potreben, da se uveljavi zakonodaja? Pogovor z Ano Cergolj Kebler, vodjo projektov varne vožnje pri Zavarovalnici Triglav. Zapeljemo se tudi s prostornim Fiatom, udobnim Citroenom in uporabnim Volkswagnom – tokrat bo šlo brez elektrike.
Zadnja desetletja smo bili vajeni, da so novinarji (pa tudi obiskovalci) vsako leto obiskovali ene in iste avtomobilske salone in tam videli, kaj se nam na avtomobilskem področju v bližnji prihodnosti obeta novega. Zdaj tega tako rekoč ni več. To je bilo videti in čutiti na Münchenskem salonu, kjer je lahko predvsem strokovna javnost na enem kraju doživljala promocijo novih avtomobilskih rešitev, tehnologij, komponent, na drugem kraju v središču Münchna pa so zgradili velike odprte razstavne prostore, kjer so potekali razni dogodki in testne vožnje. Med obema središčema pa naj bi potekala testna proga za vozila sodobnih novih čistih tehnologij. Torej čisto drugačen koncept, ki ga je zaznal tudi Andrej Brglez.
Naš tokratni sogovornik je Peter Kavčič, urednik portala Doberavto.si. Portal deluje pod okriljem AMZS in posreduje širok nabor podatkov o rabljenih avtomobilih, ki iščejo kupce pri različnih ponudnikih. Zadnjih nekaj let je trg novih in posledično tudi rabljenih vozil zelo nihal, primanjkovalo je enih in drugih, zdaj pa se stvari počasi umirjajo in lahko rečemo, da tudi nekako postavljajo na svoje mesto.
Neveljaven email naslov