Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Volan zaenkrat ostaja v rokah voznika

09.11.2019

V minulih dneh smo večkrat poudarjali, da asistenčni sistemi v novodobnih avtomobilih tudi lahko pomagajo, da se vozimo enakomerno in s primerno varnostno razdaljo. Volana ne smemo spustiti nikoli iz rok, morda le za nekaj sekund, potem moramo spet sami prevzeti krmilo. Lahko pa se povsem odpovemo zaviranju ali pritiskanju na plin, teoretično se lahko ure in ure vozimo ne da bi se dotaknili pedala za plin ali zavore, to nam je omogočeno in tu pravzaprav mnogi nimajo nikakršnih pomislekov. Proizvajalci pa opozarjajo, da moramo biti v vsakem trenutku sposobni reagirati in prevzeti nadzor na vozilom. Mislim, da bi se morali vseeno vprašati, če smo tega res sposobni in vedno pripravljeni na nepredvidljive situacije, do katerih na cestah pogosto prihaja. Andrej Brglez poudarja, da sam robotu ne more stoodstotno zaupati.

Volana ne smemo spustiti nikoli iz rok, morda le za nekaj sekund. Lahko pa se povsem odpovemo zaviranju ali pritiskanju na plin. Smo res sposobni v vsakem trenutku prevzeti nadzor?

O tehničnih pripomočkih sva z Andrejem Brglezom razmišljala – ob tem, ko sva zadnjič omenjala, da asistenčni sistemi v novodobnih avtomobilih tudi lahko pomagajo, da se vozimo enakomerno in s primerno varnostno razdaljo. Volana ne smemo spustiti nikoli iz rok, morda le za nekaj sekund, potem moramo spet sami prevzeti krmilo. Lahko pa se povsem odpovemo zaviranju ali pritiskanju na plin, teoretično se lahko ure in ure vozimo ne da bi se dotaknili pedala za plin ali zavore, to nam je omogočeno in tu pravzaprav mnogi nimajo nikakršnih pomislekov. Proizvajalci pa opozarjajo, da moramo biti v vsakem trenutku sposobni reagirati in prevzeti nadzor na vozilom. Mislim, da bi se morali vseeno vprašati, če smo tega res sposobni in vedno pripravljeni na nepredvidljive situacije, do katerih na cestah pogosto prihaja. Ali res robotu lahko stoodstotno zaupamo?

Pred časom smo v Renaultovem kadjarju že spoznali nov 1,3-litrski bencinski agregat, prejšnji teden nas je peljal v dusterju, sicer šibkejši, 96-kilovatni, danes pa še nekaj vtisov o 117-kilovatnem, ki je bil vgrajen v testnega qashqaia. Nissanov qashqai je eden pomembnejših igralcev v razredu športnih terenskih vozil, v katerem je gneča vse večja, a qashqai se odlično drži in tudi po dvanajstih letih še vedno dosega rekordno prodajo. V Evropi je najbolje prodajani Nissanov model v zgodovini, tudi pri nas je med srednje velikimi crossoverji v samem vrhu.
Ob novem motorju, ki teče izjemno tiho in gladko, moči je seveda več kot dovolj, smo bili veseli tudi novega 7-stopenjskega dvosklopčnega menjalnika, ki vožnjo naredi še udobnejšo. Da je pogon samo spredaj, zdaj že vemo in smo se s tem nekako sprijaznili. Sicer pa smo s porabo dosegli povprečje tam nekje blizu sedmih litrov, kar smo tudi pričakovali. Qashqai, ki nas je prevažal, je bil tudi precej bogato opremljen, tako da je na ceniku dosegel ceno 30 tisočakov, a z nekaj tisočaki popusta tak qashqai lahko postane precej bolj privlačna izbira.

Zdaj pa k novostim tega tedna. Pri Fordu so prenovili rangerja, ki je zdaj na voljo z množico elektronskih pripomočkov, ki jih sicer najdemo v osebnih avtomobilih. Na voljo je tudi posebna vzmet, ki olajša dvig sicer kar težke zadnje stranice tovornega prostora. Novost v poltovornjaku, ki prihaja v treh kabinskih različicah, je dvolitrski turbodizel s 96, 118 ali 147 kilovati, menjalnik pa je ročni šest stopenjski ali desetstopenjski samodejni. Najcenejši ranger stane malo manj kot 26 tisočakov, pri Fordu pa si seveda obetajo, da bo še naprej na vrhu prodajne lestvice med pick-upi.

Ford je pripeljal tudi kombi Tourneo custom z novo motorno različico. Dvolitrskemu dizlu s 96 oziroma 125 kilovati pomaga hibridna tehnologija. V posebni bateriji se kopiči električna energija, ki se samodejno pridobiva ob zaviranju oziroma zmanjševanju hitrosti, tako je poraba nekoliko manjša. Tourneo custom v šibkejši različici stane nekaj čez 38 tisočakov.

Audi Q3 sportback je mestni terenec s kupejevskim zadkom, to je to. Notranjost je prostorna in prilagodljiva, zanimiva je zadnja klop, ki je vzdolžno pomična in tudi z nastavljivim naklonom. Seznam raznoraznih dodatkov za večjo varnost in udobje je seveda bogat, motorna paleta je turbodizelska ali turbobencinska, ob ročnih menjalnikih so tudi samodejni dvosklopčni, pogon je lahko tudi štirikolesni. Q3 sportback je za približno 1.250 evrov dražji od običajne različice, osnovni 35 TFSI (se pravi z 1,5 litrskim 110 kilovatnim bencinskim motorjem) tako stane dobrih 36 tisočakov, dizel je za dobre tri tisočake dražji.

Pred kratkim je tudi k nam pripeljal novi passat in kolegi iz Avtomobilnosti so omogočili nekaj gledalcem, da so lahko preizkusili  prediktivni tempomat. Blaž Grofelnik iz Porsche Slovenija je pojasnil, da tak tempomat v primeru navigacijskega vodenja zaznava omejitve in tudi samodejno znižuje hitrost pred ostrimi ovinki ali križišči. Tako je njegova funkcionalnost s prediktivnostjo še povečana.                                                                                                                                              Novi passat pa ima zdaj tudi t.i. kapacitivni volan, kar pomeni, da ne moremo več goljufati. Prej smo lahko za nekaj sekund popolnoma izpustili volan iz rok, zdaj nam to ni več dovoljeno, roka mora biti ves čas v stiku z volanom. Zaenkrat je tako verjetno res najbolje.

Da ne pozabim, pa da vi ne pozabite – vabilo k glasovanju za Slovenski avto leta 2020. Glasovnica je na naši spletni strani.

 


Avtomobilsko prometne minute

868 epizod


Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.

Volan zaenkrat ostaja v rokah voznika

09.11.2019

V minulih dneh smo večkrat poudarjali, da asistenčni sistemi v novodobnih avtomobilih tudi lahko pomagajo, da se vozimo enakomerno in s primerno varnostno razdaljo. Volana ne smemo spustiti nikoli iz rok, morda le za nekaj sekund, potem moramo spet sami prevzeti krmilo. Lahko pa se povsem odpovemo zaviranju ali pritiskanju na plin, teoretično se lahko ure in ure vozimo ne da bi se dotaknili pedala za plin ali zavore, to nam je omogočeno in tu pravzaprav mnogi nimajo nikakršnih pomislekov. Proizvajalci pa opozarjajo, da moramo biti v vsakem trenutku sposobni reagirati in prevzeti nadzor na vozilom. Mislim, da bi se morali vseeno vprašati, če smo tega res sposobni in vedno pripravljeni na nepredvidljive situacije, do katerih na cestah pogosto prihaja. Andrej Brglez poudarja, da sam robotu ne more stoodstotno zaupati.

Volana ne smemo spustiti nikoli iz rok, morda le za nekaj sekund. Lahko pa se povsem odpovemo zaviranju ali pritiskanju na plin. Smo res sposobni v vsakem trenutku prevzeti nadzor?

O tehničnih pripomočkih sva z Andrejem Brglezom razmišljala – ob tem, ko sva zadnjič omenjala, da asistenčni sistemi v novodobnih avtomobilih tudi lahko pomagajo, da se vozimo enakomerno in s primerno varnostno razdaljo. Volana ne smemo spustiti nikoli iz rok, morda le za nekaj sekund, potem moramo spet sami prevzeti krmilo. Lahko pa se povsem odpovemo zaviranju ali pritiskanju na plin, teoretično se lahko ure in ure vozimo ne da bi se dotaknili pedala za plin ali zavore, to nam je omogočeno in tu pravzaprav mnogi nimajo nikakršnih pomislekov. Proizvajalci pa opozarjajo, da moramo biti v vsakem trenutku sposobni reagirati in prevzeti nadzor na vozilom. Mislim, da bi se morali vseeno vprašati, če smo tega res sposobni in vedno pripravljeni na nepredvidljive situacije, do katerih na cestah pogosto prihaja. Ali res robotu lahko stoodstotno zaupamo?

Pred časom smo v Renaultovem kadjarju že spoznali nov 1,3-litrski bencinski agregat, prejšnji teden nas je peljal v dusterju, sicer šibkejši, 96-kilovatni, danes pa še nekaj vtisov o 117-kilovatnem, ki je bil vgrajen v testnega qashqaia. Nissanov qashqai je eden pomembnejših igralcev v razredu športnih terenskih vozil, v katerem je gneča vse večja, a qashqai se odlično drži in tudi po dvanajstih letih še vedno dosega rekordno prodajo. V Evropi je najbolje prodajani Nissanov model v zgodovini, tudi pri nas je med srednje velikimi crossoverji v samem vrhu.
Ob novem motorju, ki teče izjemno tiho in gladko, moči je seveda več kot dovolj, smo bili veseli tudi novega 7-stopenjskega dvosklopčnega menjalnika, ki vožnjo naredi še udobnejšo. Da je pogon samo spredaj, zdaj že vemo in smo se s tem nekako sprijaznili. Sicer pa smo s porabo dosegli povprečje tam nekje blizu sedmih litrov, kar smo tudi pričakovali. Qashqai, ki nas je prevažal, je bil tudi precej bogato opremljen, tako da je na ceniku dosegel ceno 30 tisočakov, a z nekaj tisočaki popusta tak qashqai lahko postane precej bolj privlačna izbira.

Zdaj pa k novostim tega tedna. Pri Fordu so prenovili rangerja, ki je zdaj na voljo z množico elektronskih pripomočkov, ki jih sicer najdemo v osebnih avtomobilih. Na voljo je tudi posebna vzmet, ki olajša dvig sicer kar težke zadnje stranice tovornega prostora. Novost v poltovornjaku, ki prihaja v treh kabinskih različicah, je dvolitrski turbodizel s 96, 118 ali 147 kilovati, menjalnik pa je ročni šest stopenjski ali desetstopenjski samodejni. Najcenejši ranger stane malo manj kot 26 tisočakov, pri Fordu pa si seveda obetajo, da bo še naprej na vrhu prodajne lestvice med pick-upi.

Ford je pripeljal tudi kombi Tourneo custom z novo motorno različico. Dvolitrskemu dizlu s 96 oziroma 125 kilovati pomaga hibridna tehnologija. V posebni bateriji se kopiči električna energija, ki se samodejno pridobiva ob zaviranju oziroma zmanjševanju hitrosti, tako je poraba nekoliko manjša. Tourneo custom v šibkejši različici stane nekaj čez 38 tisočakov.

Audi Q3 sportback je mestni terenec s kupejevskim zadkom, to je to. Notranjost je prostorna in prilagodljiva, zanimiva je zadnja klop, ki je vzdolžno pomična in tudi z nastavljivim naklonom. Seznam raznoraznih dodatkov za večjo varnost in udobje je seveda bogat, motorna paleta je turbodizelska ali turbobencinska, ob ročnih menjalnikih so tudi samodejni dvosklopčni, pogon je lahko tudi štirikolesni. Q3 sportback je za približno 1.250 evrov dražji od običajne različice, osnovni 35 TFSI (se pravi z 1,5 litrskim 110 kilovatnim bencinskim motorjem) tako stane dobrih 36 tisočakov, dizel je za dobre tri tisočake dražji.

Pred kratkim je tudi k nam pripeljal novi passat in kolegi iz Avtomobilnosti so omogočili nekaj gledalcem, da so lahko preizkusili  prediktivni tempomat. Blaž Grofelnik iz Porsche Slovenija je pojasnil, da tak tempomat v primeru navigacijskega vodenja zaznava omejitve in tudi samodejno znižuje hitrost pred ostrimi ovinki ali križišči. Tako je njegova funkcionalnost s prediktivnostjo še povečana.                                                                                                                                              Novi passat pa ima zdaj tudi t.i. kapacitivni volan, kar pomeni, da ne moremo več goljufati. Prej smo lahko za nekaj sekund popolnoma izpustili volan iz rok, zdaj nam to ni več dovoljeno, roka mora biti ves čas v stiku z volanom. Zaenkrat je tako verjetno res najbolje.

Da ne pozabim, pa da vi ne pozabite – vabilo k glasovanju za Slovenski avto leta 2020. Glasovnica je na naši spletni strani.

 


26.03.2021

Tovornjaki so in bodo na avtocestah

Časi so pač taki, da je kamionov na naših cestah, predvsem avtocestah, vedno več. Posredno to pomeni tudi to, da je na račun teh, kamionov manj prostora za osebne avtomobile. Zato smo pozdravili zakonsko uredbo, ki od 15. januarja preprečuje tovrstno prehitevanje in oviranje prometa na avtocesti, in sicer podnevi na odseku od Šentilja do Kopra za tovornjake, težje od sedem ton in pol. Tako na hitro se to zdi olajšanje, izboljšanje razmer, kar nedvomno tudi je, a vseeno prinaša neke nove situacije, poudarja Andrej Brglez.


20.03.2021

Gume so velika grožnja okolju

Kar zadeva poletne in zimske pnevmatike, strokovnjaki trdijo (in tudi pri nas pogosto poudarjamo), da se ni priporočljivo voziti s prvimi pozimi in z drugimi poleti. Poletne imajo pozimi slabši oprijem, zimske se poleti na toplem asfaltu hitreje obrabijo, če opozorimo le na dve bistveni stvari. V minulih dneh pa smo lahko po mnogih medijih zasledili, da naj v teh dneh ne hitimo in pustimo še nekaj časa zimske gume, ker je vreme še precej nezanesljivo in temperature tudi bolj zimske, torej tudi asfalt precej hladen. Uroš Suhadolc iz Tehnične podpore kupcem podjetja Goodyear Dunlop Sava Tires med drugim poudarja, da je za daljšo življenjsko dobo pnevmatik pomembna redna kontrola tlaka v pnevmatikah, pa tudi to, da jih vsaj enkrat letno rotiramo, torej da zadnje namestimo spredaj in obratno. Andrej Brglez pa dodaja, da s tem, ko ustrezno skrbimo za gume na svojem avtomobilu, ob tem, da jim podaljšamo življenjsko dobo, naredimo tudi nekaj dobrega za okolje.


06.03.2021

Vsako leto imate lahko novega

Tako kot se spreminja mobilnost oziroma mobilnostne potrebe, tako se pojavljajo tudi nove oblike nakupa oziroma financiranja vozil. V nekaterih evropskih državah se je tako že kar precej uveljavilo t.i. financiranje z odkupom. Pri nas je tega še zelo malo, a tovrstna ponudba obstaja in nekateri se je že poslužujejo. Primož Tiringar, direktor Toyote Slovenija, razloži, da je na ta način obrok vsak mesec enak, po določenem času pa se lahko rabljeno vozilo zamenja z novim – s tem, da obrok ostaja enak. Še en način financiranja mobilnosti, ki prihaja tudi k nam.


27.02.2021

Da le ne svinjajo po našem vrtu

Ko se omenja električni avtomobil, nekako sodi zraven, da se razmišlja tudi o ničnih škodljivih izpustih. Ve pa se tudi, da komponente za električni avtomobil nekje nastanejo, jih proizvedejo in da je ta proizvodnja vse prej kot čista. A če se to onesnaževanje ali pa recimo kar "svinjanje" ne dogaja v našem okolju, nekako nismo tako občutljivi; to je daleč od nas in nas niti ne zanima pretirano. A tako razmišljanje zavaja; če ne bomo gledali dlje, tudi na druge kontinente, potem se nam ne piše dobro.


20.02.2021

Avtomobilski proizvajalci - nekoč sovražniki, zdaj bratje

Poročnih pogodb je vedno več, avtomobilski proizvajalci različnih znamk si izmenjujejo svoje rešitve in proizvode, jih tudi skupaj razvijajo.


13.02.2021

Hitrost včeraj, danes in jutri

V Bruslju bi radi v okviru iniciative za zmanjšanje nezgod s smrtnim izidom na evropskih cestah največjo dovoljeno hitrost omejili na 180 km/h. V EU imajo vse države določene najvišje dovoljene hitrosti – največ 140 km/h, razen Nemčije, na katero se pravzaprav nanaša pobuda Bruslja. A Nemci se z različnimi argumenti pobudi upirajo in trdijo, da je kakršnokoli omejevanje hitrosti v nasprotju z vsako človeško logiko in da so nemške avtoceste najvarnejše na svetu. Poleg zgodovinskega pregleda omejitev hitrosti analiziramo tudi model DS3 Crossback in večjega DS7 Crossback.


06.02.2021

Trump z lamborghinijem, Biden z vlakom

Pred vsakimi predsedniškimi volitvami v ZDA je ena od pomembnejših predvolilnih tem vedno tudi avtomobilska industrija in načrti v zvezi z njo. Kandidati po pravilu vedno obiščejo tudi središče avtomobilskega dogajanja čez lužo v Detroitu in nagovorijo tamkajšnje proizvajalce. Načrti in smernice, ki jih tam začrtajo, so še kako pomembni tudi za Evropo, tudi za Slovenijo. Andrej Brglez poudarja, kako zelo sta si v tem pogledu različna prejšnji predsednik Trump in sedanji Biden; prvi ima rad velike in drage igrače, drugi pa se je dolga leta v službo vozil z vlakom. Trumpa je podpirala naftna industrija, Biden pa bo zdaj nedvomno spet obudil skrb za okolju prijaznejša pogonska sredstva. Ameriška politika bo torej poslej bolj spet prijazna do okolja.


30.01.2021

Manj prevoženih kilometrov ne pomeni manj nesreč

Danes se bomo še enkrat ozrli na preteklo s korono zaznamovano avtomobilistično leto. Tokrat z vidika prevoženih kilometrov, ki jih je bilo občutno manj, manj je bilo tudi žrtev prometnih nesreč, a ne toliko manj kot bi morda lahko pričakovali glede na to, da smo se bistveno manj vozili. Z Andrejem se sprašujeva, zakaj število prometnih nesreč ni bolj padlo? V Nemčiji se veliko govori o omejitvah hitrosti na avtocestah, a to verjetno ni prava formula za zmanjšanje števila žrtev, saj so avtoceste daleč najbolj varne, tudi pri nas.


23.01.2021

Slovenci še vedno kupujemo za sosedove oči

Po Evropi se je delež hibridnih in tudi električnih vozil občutno povečal, mi pa smo s Hrvaško povsem na repu razpredelnice, pri nakupu se ne obnašamo premišljeno in racionalno. Preizkusimo osvežena modela Peugeot 3008 in 5008 z izboljšanim sistemom nočne vidljivosti in prilagodljivim tempomatom. Pri prvem modelu je možen tudi hibridni pogon, približno 59 kilometrov električne avtonomije.


16.01.2021

Krivca za četrtino manjšo prodajo poznamo

Prodaja avtomobilov je pri nas v letu 2020 padla za 26 odstotkov. Krivec je znani virus. Tudi letošnje leto se za prodajalce avtomobilov ni začelo obetavno, saloni so še vedno zaprti. Kupci sicer veliko poizvedovanj opravijo po spletu, a za dokončno izbiro in nakup se v veliki večini na koncu odločijo v prodajnem salonu. Zapeljemo se s Cliom, ki gre tudi na plin - z njim se da prevoziti tudi do tisoč kilometrov; poročamo pa še o povečanju proizvodnje električnih vozil pri nekaterih proizvajacih, ki so v preteklem letu beležili občutno povečanje prodaje elektrificiranih vozil.


09.01.2021

Pet finalistov za Slovenski avto leta

Predstavitev vseh petih finalistov, ki so jih izbrali gledalci, poslušalci in bralci devetih medijev - z Andrejem Brglezom.


02.01.2021

Mobilna novoletna poslanica

Prejšnja leta smo v tem terminu in ob tej priložnosti poskušali v nekaj stavkih povzeti dvanajst mesecev v avtomobilski industriji, v mobilnosti, tehnologiji in kar je podobnih izrazov, ki brenčijo okoli druge najbolj priljubljene teme moškega dela civilizacije. Prva najbolj priljubljena tema moškega dela civilizacije je na srečo še vedno ženski del civilizacije, recimo. Leto 2020 je naša običajna vprašanja dramatično spremenilo. O napredku tehnike, tehnologije in navad se letos nima smisla vpraševati … Čeprav, da ne bo razumljeno narobe, sta tako razvoj kot snovanje znotraj avtomobilskega dela mobilnosti tekla bolj ko ne nemoteno naprej. A uporabniki smo se med dolgimi zaporami, omejitvami in vračanji k osnovam bivanja vprašali skoraj usodno vprašanje: »Ali avtomobile sploh še potrebujemo?«


26.12.2020

Tudi v avtomobilski industriji se čuti posledice

Iztekajoče se leto je bilo tudi v avtomobilski industriji precej drugačno kot prejšnja. Zaznamoval ga je koronavirus, ki nam je pomagal spoznati, kako zelo široko je področje avtomobilske industrije in kako globoko segajo korenine. Posledice zmanjšanega obsega izdelave in prodaje so občutili tudi mnogi v Sloveniji, ki so tako ali drugače povezani s to dejavnostjo. Avtomobilska industrija je po mnogih letih zaporedne rasti zdaj prvič doživela padec ali vsaj stagnacijo, a posledice naj ravno zaradi kopičenja kapitala v prejšnjih letih najbrž ne bodo pretirano boleče. Zdaj so avtomobilski snovalci pred dilemo, kam usmeriti razvoj in svoje sile, da bodo v prihodnjih letih čim bolj konkurenčni. Ker je ponudb različnih načinov in kombinacij pogonov vedno več, so v dilemi ne samo proizvajalci, ampak tudi kupci. Komentira Andrej Brglez.


19.12.2020

Trezni za volanom – mladi so nam lahko za vzor

Direktor Zavoda Vozim David Razboršek poudarja, da se je med leti 2015 in 2019 pri mladih voznikih za 60 odstotkov zmanjšal delež smrti, ki so posledica prometnih nesreč povzročenih pod vplivom alkohola. Mladi si zaslužijo pohvalo. Starejši pa kot kaže še vedno pogosto govorijo eno, delajo pa drugo, torej še vedno prepogosto sedajo za volan pijani. Andrej Brglez upa, da bodo mladi svoj odgovoren odnos do prometa gojili še naprej, za starejše kršitelje pa bi morda bilo priporočljivo zakrpati kakšno luknjo v zakonu, ki še vedno omogoča preveč lahkomiseln pogled na vožnjo pod vplivom alkohola.


12.12.2020

Moralna teža avtomobila

Moralna teža avtomobila – besedna zveza, ki jo zadnje čase pogosteje slišimo. Morda zveni malo čudno, upali bi si trditi, da tudi kar malo marketinško, a vseeno upamo, da ne preveč. Andrej Brglez razloži, da so poskusi dviga morale, če to tako imenujemo, v proizvodnji avtomobilov stari že več kot sto let, saj je že Henry Ford kontroliral svoje delavce na domu in preverjal, kako živijo njihove družine. Skratka, moralna teža avtomobila naj bi v prihodnosti dobila več teže.


05.12.2020

Elektrika v kamionih je čisto druga zgodba

Manjša, osebna električna vozila, tu smo že kar doma, bi lahko rekli. Kamioni, avtobusi in sploh, kar je večjih prevoznih sredstev, tu pa so zgodbe, ali pa recimo kar računice, precej drugačne. Pri kamionih je pomembna nosilnost, torej s seboj voziti velike in težke baterije, ni smiselno. Poleg tega jih je treba tudi polniti. Koliko časa bi to trajalo in kako velik doseg bi omogočilo?


28.11.2020

Po dizlih emisijska afera tudi pri hibridih

Prodaja priključnih hibridnih vozil v Evropi zadnje čase hitro narašča. Preizkusi najnovejših modelov pa so potrdili, da ti onesnažujejo okolje precej bolj, kot obljubljajo njihovi proizvajalci. Tako Mednarodni svet za čisti prevoz kot tudi Organizacija Transport&Environment sta po analizi podatkov potrdila, da naj bi bile realne emisije CO2 v praksi dva do trikrat višje od tistih uradno zapisanih. Proizvajalci razlagajo, da se navedene vrednosti lahko dosegajo pod določenimi pogoji, kar je veljalo tudi za dizle, ki so se pred časom znašli v podobni aferi. Končno pa lahko spomnimo tudi na električna vozila, ki v praksi tudi nikoli ne uresničijo obljubljenih dosegov.


21.11.2020

Manj davka in nižje kazni

Obeta se nam kar nekaj sprememb, povezanih z denarjem in cestami - ne samo pri obdavčitvi motornih vozil, pri katerih bo ključen dejavnik okoljski vidik, temveč tudi pri prometni varnosti, nižje bodo namreč kazni za prehitre voznike. O nekaterih razmišlja Andrej Brglez. Z njim se je pogovarjal Boris Žgajnar.


14.11.2020

Trajnost ni garancija, ki bi jamčila dobro prodajo

V začetku novembra je potekal tradicionalni vrh nemške avtomobilske industrije, ki vse bolj nakazuje zeleno spremembo. Glavni industrijski sektor v Nemčiji se brez dvoma ukvarja z največjo preobrazbo avtomobilske industrije v zgodovini, a trajnost ni garancija, ki bi jamčila dobro prodajo. Več o smernicah prihodnosti pa Andrej Brglez v pogovoru z Borisom Žgajnarjem.


07.11.2020

Cesto osvetljujejo vse daljši avtomobilski žarometi

Dnevi so krajši, čas med vožnjo, ko nam cesto osvetljujejo avtomobilski žarometi pa vse daljši. Danes torej nekaj več o avtomobilskih lučeh, ki so pri izbiri avtomobila eden izmed tistih dodatnih paketov, na katerega običajno povsem pozabimo. Malokdo ve, da je mogoče na avto namestiti različne luči in, da izbira primernih pomeni razmislek o tem, kakšne so naše vozniške zahteve. O podrobnostih danes Boris Žgajnar v pogovoru z Andrejem Brglezom.


Stran 8 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov