Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tudi Volkswagen ima z električnimi avtomobili velike načrte – v prihodnjih mesecih prihaja novi električni ID.3, a mi tokrat zapeljemo Mazdinega novega bencinarja, ki se obnaša kot dizel in Volksvagnovega oziroma Škodinega preizkušenega dizla, ki se še vedno ne da. Potem pa Andrej Brglez še enkrat opozori, da gre priporočila o zmanjšanju hitrosti zaradi megle jemati resno in da je težko razumeti tiste, ki z veliko hitrostjo vozijo tako rekoč v neznano.
Še enkrat opozarjamo, da gre priporočila o zmanjšanju hitrosti zaradi megle jemati resno. Pretirano tiščati na plin ob zmanjšani vidljivosti je še kako nevarno.
DARS ob pomoči nadzornih centrov in moderne tehnike spremlja gibanje megle in tako rekoč v nekaj sekundah prenese do uporabnikov informacijo, ali je na kakšnem odseku avtoceste zaradi megle zmanjšana vidljivost. Pozorni so predvsem na tista področja, kjer se megla pogosto pojavlja in kjer so v preteklosti zaradi zmanjšane vidljivosti že bile težave na avtocesti. Andrej Brglez ob tem razmišlja, da se nekateri vozniki ob zmanjšani vidljivosti ne zmenijo za opozorila in priporočila in se obnašajo ekstremno neumno. Drveti z nezmanjšano hitrostjo v neznano je početje, ki ga je težko razumeti.
Da je najnovejša generacija Mazdine trojke oblikovno dovršena in privlačna, o tem res ni nobenega dvoma. Tudi o počutju v potniški kabini lahko govorimo samo v presežnikih – vse je v redu; verjamem, da se številni dobro počutijo tudi v sedežih, ki niso kaj dosti oddaljeni od cestišča, vendar bi nam bilo vseeno laže, če bi sedeli nekoliko više.
Sicer nas je zanimala predvsem novost, ki jo prinaša oznaka SkyActive X. Gre za najzmogljivejši motor v ponudbi – dvolitrski 132-kilovatni bencinski, ki se zaradi zapletenega sistema delovanja po naravi precej približa dizelskemu. Motor namreč brez prekinitve ves čas preklaplja med običajnim vžigom z vžigalno svečko in kompresijskim, pri katerem revna mešanica goriva in zraka zgoreva še učinkoviteje. Motor je izjemno tih, deluje zelo mirno, vendar lahko pripomnimo, da ne razkazuje prav pretirano svoje moči, vsaj ne pri nižjih vrtljajih, pri višjih pa se povprečje porabe približa osmim litrom – to je vse prej kot skromen dosežek. Je pa bila preizkusna trojka čisto nova, tako da dopuščamo možnost, da bi se poraba po nekaj tisoč prevoženih kilometrih le nekoliko zmanjšala. Izjemno mehko in natančno deluje tudi šeststopenjski ročni menjalnik, podvozje in vzmetenje pa pri Mazdi že dolgo nista vprašljivi. Tako se tudi nova trojka lahko pohvali z zanesljivo lego in suvereno držo v ovinkih. Mazda3 SkyActive X se s tehnično dovršenostjo (predvsem s tehnologijo nadzorovanega kompresijskega vžiga goriva) in tudi sicer bogatim naborom naprednih tehnologij postavlja ob bok najimenitnejšim v razredu.
Dodajmo še nekaj vtisov o avtomobilu, ki se mu je uspelo ob Renaultovem cliu, Oplovi corsi, Volkswagnovem T-crossu in Mazdi CX-30 uvrstiti v finale izbora za slovenski avto leta 2020 – to je Škoda kamiq, najmanjši v škodini terenski ponudbi. Je pa malenkost večji in prostornejši od sorodnikov – prej omenjenega T-crossa in Seatove arone, predvsem na zadnji klopi. Za vse inovacije in najmodernejše tehnične pripomočke velja, da jih ima lahko tudi kamiq, tako kot koncernsko sorodstvo. Ob prodoru bencinskih motorjev, ki so v zadnjem času dobesedno zavzeli predvsem manjša vozila, so tudi v tem malem škodinem križancu v ospredju, a nas so vseeno presenetili z 1,6-litrskim 85-kilovatnim dizlom, ki je bil v kombinaciji s sedemstopenjskim samodejnim menjalnikom. Moramo priznati, da nas je kombinacija navdušila; vožnja je enostavna in prijetna, poraba več kot razumna – nedvomno še vedno prava izbira, predvsem za tiste, ki se veliko vozijo. Čeprav kamiq z višjo oddaljenostjo od tal deluje na videz precej terensko, je njegova prednost predvsem v tem, da se sedi nekoliko višje, štirikolesnega pogona pa v tem simpatičnem Škodinem križancu ne bomo našli. Bomo pa za okoli 20 tisočakov v njem našli vse tisto, kar pričakuje povprečen voznik.
Resen prodor električnih avtomobilov se bo začel, ko se bo v to spustil Volkswagen, smo večkrat slišali v preteklosti. Potem smo zdaj blizu temu, bi lahko sklepali, saj bo VW v prihodnjih mesecih (k nam poleti 2020) poslal model ID.3. Vozilo je na videz in tudi po prostornosti primerljivo z golfom, kar naj bi bila garancija, da se sproži množičnost električnih avtomobilov. ID.3 bo imel v serijski različici pogon na zadnji kolesi in doseg malo čez 400 kilometrov, kasneje bo možen pogon na vsa štiri kolesa, v ponudbi pa bosta še dve bateriji – ena šibkejša in ena močnejša, ki bo omogočala doseg 550 kilometrov. V Sloveniji so do sedaj prejeli 140 prednaročil, v prihodnjem letu naj bi pri nas registrirali 400 vozil ID.3. Osnovna cena serijskega modela bo (brez upoštevanja subvencije) okoli 30 tisočakov.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Tudi Volkswagen ima z električnimi avtomobili velike načrte – v prihodnjih mesecih prihaja novi električni ID.3, a mi tokrat zapeljemo Mazdinega novega bencinarja, ki se obnaša kot dizel in Volksvagnovega oziroma Škodinega preizkušenega dizla, ki se še vedno ne da. Potem pa Andrej Brglez še enkrat opozori, da gre priporočila o zmanjšanju hitrosti zaradi megle jemati resno in da je težko razumeti tiste, ki z veliko hitrostjo vozijo tako rekoč v neznano.
Še enkrat opozarjamo, da gre priporočila o zmanjšanju hitrosti zaradi megle jemati resno. Pretirano tiščati na plin ob zmanjšani vidljivosti je še kako nevarno.
DARS ob pomoči nadzornih centrov in moderne tehnike spremlja gibanje megle in tako rekoč v nekaj sekundah prenese do uporabnikov informacijo, ali je na kakšnem odseku avtoceste zaradi megle zmanjšana vidljivost. Pozorni so predvsem na tista področja, kjer se megla pogosto pojavlja in kjer so v preteklosti zaradi zmanjšane vidljivosti že bile težave na avtocesti. Andrej Brglez ob tem razmišlja, da se nekateri vozniki ob zmanjšani vidljivosti ne zmenijo za opozorila in priporočila in se obnašajo ekstremno neumno. Drveti z nezmanjšano hitrostjo v neznano je početje, ki ga je težko razumeti.
Da je najnovejša generacija Mazdine trojke oblikovno dovršena in privlačna, o tem res ni nobenega dvoma. Tudi o počutju v potniški kabini lahko govorimo samo v presežnikih – vse je v redu; verjamem, da se številni dobro počutijo tudi v sedežih, ki niso kaj dosti oddaljeni od cestišča, vendar bi nam bilo vseeno laže, če bi sedeli nekoliko više.
Sicer nas je zanimala predvsem novost, ki jo prinaša oznaka SkyActive X. Gre za najzmogljivejši motor v ponudbi – dvolitrski 132-kilovatni bencinski, ki se zaradi zapletenega sistema delovanja po naravi precej približa dizelskemu. Motor namreč brez prekinitve ves čas preklaplja med običajnim vžigom z vžigalno svečko in kompresijskim, pri katerem revna mešanica goriva in zraka zgoreva še učinkoviteje. Motor je izjemno tih, deluje zelo mirno, vendar lahko pripomnimo, da ne razkazuje prav pretirano svoje moči, vsaj ne pri nižjih vrtljajih, pri višjih pa se povprečje porabe približa osmim litrom – to je vse prej kot skromen dosežek. Je pa bila preizkusna trojka čisto nova, tako da dopuščamo možnost, da bi se poraba po nekaj tisoč prevoženih kilometrih le nekoliko zmanjšala. Izjemno mehko in natančno deluje tudi šeststopenjski ročni menjalnik, podvozje in vzmetenje pa pri Mazdi že dolgo nista vprašljivi. Tako se tudi nova trojka lahko pohvali z zanesljivo lego in suvereno držo v ovinkih. Mazda3 SkyActive X se s tehnično dovršenostjo (predvsem s tehnologijo nadzorovanega kompresijskega vžiga goriva) in tudi sicer bogatim naborom naprednih tehnologij postavlja ob bok najimenitnejšim v razredu.
Dodajmo še nekaj vtisov o avtomobilu, ki se mu je uspelo ob Renaultovem cliu, Oplovi corsi, Volkswagnovem T-crossu in Mazdi CX-30 uvrstiti v finale izbora za slovenski avto leta 2020 – to je Škoda kamiq, najmanjši v škodini terenski ponudbi. Je pa malenkost večji in prostornejši od sorodnikov – prej omenjenega T-crossa in Seatove arone, predvsem na zadnji klopi. Za vse inovacije in najmodernejše tehnične pripomočke velja, da jih ima lahko tudi kamiq, tako kot koncernsko sorodstvo. Ob prodoru bencinskih motorjev, ki so v zadnjem času dobesedno zavzeli predvsem manjša vozila, so tudi v tem malem škodinem križancu v ospredju, a nas so vseeno presenetili z 1,6-litrskim 85-kilovatnim dizlom, ki je bil v kombinaciji s sedemstopenjskim samodejnim menjalnikom. Moramo priznati, da nas je kombinacija navdušila; vožnja je enostavna in prijetna, poraba več kot razumna – nedvomno še vedno prava izbira, predvsem za tiste, ki se veliko vozijo. Čeprav kamiq z višjo oddaljenostjo od tal deluje na videz precej terensko, je njegova prednost predvsem v tem, da se sedi nekoliko višje, štirikolesnega pogona pa v tem simpatičnem Škodinem križancu ne bomo našli. Bomo pa za okoli 20 tisočakov v njem našli vse tisto, kar pričakuje povprečen voznik.
Resen prodor električnih avtomobilov se bo začel, ko se bo v to spustil Volkswagen, smo večkrat slišali v preteklosti. Potem smo zdaj blizu temu, bi lahko sklepali, saj bo VW v prihodnjih mesecih (k nam poleti 2020) poslal model ID.3. Vozilo je na videz in tudi po prostornosti primerljivo z golfom, kar naj bi bila garancija, da se sproži množičnost električnih avtomobilov. ID.3 bo imel v serijski različici pogon na zadnji kolesi in doseg malo čez 400 kilometrov, kasneje bo možen pogon na vsa štiri kolesa, v ponudbi pa bosta še dve bateriji – ena šibkejša in ena močnejša, ki bo omogočala doseg 550 kilometrov. V Sloveniji so do sedaj prejeli 140 prednaročil, v prihodnjem letu naj bi pri nas registrirali 400 vozil ID.3. Osnovna cena serijskega modela bo (brez upoštevanja subvencije) okoli 30 tisočakov.
Dandanes so motoristične čelade veliko bolj zračne, prav tako tudi zaščitne obleke, a ko je vročina tista prava, potem je jasno, da je tudi motoristom vroče.
V zadnjih oddajah smo opisali in priporočili že kar nekaj sistemov – pomočnikov, ki voznikom omogočajo večjo varnost zanje in tudi za druge. Danes omenjamo še tako imenovani »lane assist«, sistem, ki skrbi da ostanemo na voznem pasu – če vozilo zapelje do mejne črte, nas sistem na to opozori oziroma samodejno obrne volan, da ostanemo znotraj voznega pasu. Veliko avtomobilov pa ponuja še enega asistenta, ki niti ni tako pomemben kar zadeva samo varnost, je pa mnogim v veliko olajšanje. To je sistem za samodejno parkiranje. Večina je takih, da ocenijo, če je parkirno mesto dovolj veliko, potem pa samodejno sučejo volan, da vozilo pristane v začrtanem prostoru. Voznik pomaga z dodajanjem plina oziroma zaviranjem. Obstajajo pa tudi že sistemi, ki opravijo čisto vse sami.
Nadaljujemo »temo« o asistenčnih sistemih v avtomobilih. Prihajajo, a vsaj nekateri prepočasi in bi morali biti že danes del serijske opreme. Bletooth vmesnik za prostoročno telefoniranje – ta je sicer v vseh novejših vozilih, a mnogi tega nočejo vedeti. Dobrodošel je opozorilnik za mrtve kote, pa radarski tempomat, tudi branje hitrostnih omejitev, da o sistemu za samodejno zaviranje v sili ne govorimo – za tega trdimo, da bi moral biti del serijske opreme v vseh avtomobilih.
Dandanašnji je v avtomobilih toliko elektronike in raznih sistemov in pomagal, da se še najbolj vešči težko znajdejo. Nekateri asistenčni sistemi so v avtomobilih serijsko, druge je treba doplačati. Kateri so priporočljivi, že skoraj nujni, kako se znajdejo prodajalci, ko jih ponujajo, in kako naj se znajdemo kupci, ki jih kupujemo.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Večja varnost motoristov je tema, ki ji tudi pri nas posvečamo veliko pozornosti. Kaj vse je pomembno za motoriste, da so bolj varni v prometu, smo že stokrat našteli. Lahko pa se ukvarjamo s tem, zakaj sta besedi hitrost in motor tako zelo povezani. Andrej Brglez na pol za šalo, na pol zares, ugotavlja, da se je začelo dirkanje z motorji v tistem trenutku, ko je bil izdelan drugi motor. Sicer pa med motoristi velja, da motorist tistega, ki vozi pred njim, nikoli ne dohiti, ampak ujame. Kdaj je vožnja torej prehitra, kako ugotoviti, s kakšno hitrostjo voziti, da bo vožnja udobna in posledično tudi varna?
Zadnji dnevi niso ravno tipično poletno vroči, bodo pa taki še prišli, o tem ni dvoma. O zračenju, o ustvarjanju prijetnejše klime v avtomobilu, se je že veliko govorilo in še se bo. Klimatska naprava je prišla iz ZDA in se v začetku v Evropi ni prijela. Oblika avtomobila, barva, velikost steklenih površin – vse to vpliva na to, koliko in kako hitro se na soncu segreva potniška kabina. Na kratko ponovimo še pravila ohlajanja potniške kabine; najprej avto prezračimo in se morda kakšno minuto peljimo še z odprtimi stekli, potem vse zapremo in nastavimo klimatsko napravo na zaprt krog delovanja, da bo krožil le zrak znotraj kabine – tako bo najhitreje ohlajen. Ohlajen zrak mora krožiti tako, da ne ohlaja vas, temveč kabino, torej šobe vedno obrnemo stran od glave in drugih delov telesa. Moč delovanja ventilatorja nastavimo na najmanjšo še učinkovito stopnjo in ne pozabimo, da temperaturna razlika med zunanjostjo in potniško kabino ni večja od sedmih stopinj.
Pred časom smo že govorili o tem, kakšna zakladnica raznoraznih informacij in podatkov je naš avtomobil in kako se te informacije posreduje oziroma lahko uporablja in prodaja. V ta oblak informacij bi lahko z vključeno aplikacijo s pomočjo pametnega telefona že zdaj lahko posredovali svojo pozicijo oziroma razkrivali svoje gibanje in po drugi strani ujeli gibanje drugih. Če bi se čutili na tak način, bi to pomenilo veliko večjo varnost. Od nas pa je odvisno, če smo pripravljeni posredovati te podatke.
To, da voznike nervira vsakršno delo na avtocesti, ki spreminja oziroma ovira potek prometa, je jasno. V bistvu se nam vedno zdi, da se obnovitvena dela izvajajo ob nepravem času. Zakaj ravno zdaj, ko je največja gneča, zakaj se ne spravijo na delo prej ali potem? Seveda ne gre kar na pamet. Pri DARSu na različne načine zbirajo informacije in podatke, da potem na podlagi teh lahko načrtujejo, kdaj in kje bi bilo potem najmanj boleče opraviti določena dela. Čudno se nam tudi zdi (trenutno recimo na viaduktu Ravbarkomanda na Primorski avtocesti), zakaj prihaja do zastojev kljub temu, da iz dveh pasov nastaneta ravno tako dva, le malo ožja. Morda pa smo vsaj malo zato krivi tudi vozniki sami.
Kar zadeva opremo v modernih avtomobilih, ta med drugim omogoča tudi dostop do mnogih podatkov in informacij. Po drugi strani pa smo lahko tudi mi oziroma naš avtomobil bogat vir informacij, ki jih lahko recimo Google, ki se je zdaj že “vgnezdil” v avtomobile, iznajdljivo izkorišča in trži. Tega se premalo zavedamo in prišel je čas, da del pogače pripade tudi lastnikom avtomobilov.
Andrej Brglez je na strankarske naslove poslal vprašanja s področja prometa.
Ponovno (in zagotovo ne zadnjikrat) se lahko poigramo z dilemo, katero gorivo bi bilo najbolj primerno za nas oziroma naše vozilo, dizel, bencin ali hibrid. Dejavnikov, ki vplivajo na odločitev, je tisoč, lahko rečemo, natančen izračun je težak, dokončnega odgovora verjetno ni mogoče dati. Nekaj podatkov in izsledkov ene izmed raziskav povzemamo v APM, lahko si jih ogledate tudi na MMC.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Avtomobilska stekla še zdaleč niso samo, da vidimo iz vozila.
Ljubitelji potovanj z motorji so dobil "pomočnika". Izšel je zemljevid za motoriste, kjer so označene za motoriste zanimive poti in destinacije. Predstavljamo tudi dva športna terenca.
Treba je biti previden, ko vozi kolo vas in ko kolo vozite vi.
Danes imate veliko več možnosti kot običajno, da vas ujamejo, če boste prehitri. Policisti izvajajo poostren nadzor hitrosti na več kot 600 lokacijah po Sloveniji med šesto in osemnajsto uro.
Kaj je za motorista tisti pravi užitek in izziv, ki ga vleče na motocikel, in seveda, kako ob tem razmišlja in reagira, da ostane cel in nepoškodovan.
Ameriški in kitajski avtomobilski trg sta brez dvoma v zadnjem času povsem prehitela Evropo. Incident s peško pa je, kot pravi Andrej Brglez, razgalil vse težave, ki jih bliskoviti tehnološki razvoj povleče za seboj.
Neveljaven email naslov