Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zapeljal nas je Hyundai tucson, ki se tudi ponaša z oznako N line. Pripeljal se je čisto novi Nissanov juke, ki je še vedno posebnež, a še zdaleč ne tak kot je bil pred devetimi leti. Zabeležili smo še dve novosti, in sicer novi električni Renault zoe, ki zdaj doseže že skoraj 400 kilometrov, ter Peugeot 208, ki se je krepko osvežil, v ponudbi pa ima tudi električno različico. Na koncu še enkrat poudarimo, da je konstruiranje zimske pnevmatike izjemno natančno in zahtevno delo, prava znanost.
Beležimo dve novosti, in sicer novi električni Renault zoe, ki zdaj doseže že skoraj 400 kilometrov, ter Peugeot 208, ki se je krepko osvežil, v ponudbi pa ima tudi električno različico.
Pri Hyundaiju so tudi modelu tucson namenili opremo z oznako N-line. Spredaj je avtomobil s posebno masko nekako bolj agresiven, tudi z LED dnevnimi lučmi v obliki bumeranga in nekaj dodatki v črni barvi, ter večjimi platišči. Tudi v notranjosti je nekaj športnih dodatkov v znamenju črke N, recimo volan, sedeži z več bočne opore, pa aluminijaste stopalke, za pridih prestiža pa tudi usnje in rdeči šivi.
Ob paketu dodatkov N-line, ki namigujejo na športni značaj vozila, recimo tudi malce tršega vzmetenja, ki odvzame kanček udobja, pa je tudi pogonski agregat oziroma sklop vsaj malo drugačen. 1.6 litrski turbodizel dobro sodeluje s šest stopenjskim ročnim menjalnikom, zmore pa 100 kilovatov moči, zato seveda ne omogoča kakšnih posebno športnih užitkov, a je vseeno precej odziven, bolj kot bi od dizla pričakovali. Morda k temu vsaj malo pripomore tudi dodana tehnologija, ki omogoča rekuperacijo zavorne moči, motor se med upočasnjevanjem lahko tudi izključi od hitrosti 30 km/h navzdol ter tako še prej začne z varčevanjem goriva. Energija se shranjuje v litij-ionski bateriji, ta pa potem poganja elektromotor. Ob večji odzivnosti motorja je posledica blago hibridne tehnologije tudi prijaznejša poraba goriva, saj se brez kakšnega naprezanja doseže povprečje šest litrov na sto prevoženih kilometrov.
Testni Hyundai tucson je bil obdarjen še z nekaj sladkimi dodatki, recimo panoramsko streho, električnim prtljažnikom in množico kamer in tipal tako da avtomobil ves čas ve, kaj se dogaja okrog njega, zato je tudi cena kar precej poskočila – na dobrih 35 tisočakov, kar je približno 15 tisočakov več od osnovne različice.
Čas je, da rečemo stavek, dva o novem Peugeotu 208, ki so ga pripeljali pred dnevi na to stran Alp in s katerim imajo pri nas velike načrte. Novosti ni malo, to se hitro ugotovi. Izgled je simpatičen in prepoznaven, tudi notranjost je drugačna, ne manjka modernih tehničnih pripomočkov, ki jih dandanes mnogi kupci pričakujejo tudi od manjših avtomobilov. Osnovni 1.2 litrski trivalnik ima 55 kilovatov, ob tem sta v ponudbi še dva zmogljivejša turbobencinska, turbodizelski je 1.5 litrski BlueHDI 100. Pripravili so posebno ponudbo modela 208 1.2 Active, ki so ji dodali še samodejno klimatsko napravo in senzor za dež. Tak je v ceniku v ponudbi za 13.300 evrov, ob nakupu z njihovim financiranjem pa ga ponujajo za 11.990 evrov. Med pisano ponudbo nove generacije dvestoosmic pa je tudi tisti z oznako e-208, ki bo na voljo od marca prihodnje leto in ki naj bi znamko uvedel v novo električno dobo. Cena za Peugeot e-208 je 31.200 evrov, a ob nakupu s financiranjem in odšteto subvencijo stane manj kot 22 tisočakov.
208 nas za daljši čas obišče po novem letu, ko jih bo na cestah vsak dan več – načrtujejo, da v letu 2020 povprečno vsaj trije novi na dan, 100 naj bi bilo električnih.
Še na elektriko. Predstavili so novi Renault zoe, ki ga na zunaj najbolj zaznamujeta nova žarometa izključno z LED tehnologijo in svetlobnim pečatom v obliki navznoter obrnjenih črk C. Znotraj je zoe zdaj bolj zanimiv in svež, pečat mu daje tudi velik desetpalčni zaslon. Pomembno je, da je litij-ionski akumulator zdaj z 52 kilovatni zmogljivejši in naj bi zagotovil skoraj 400 kilometrov dosega. Možno je tudi polnjenje z enosmernim tokom, sicer zoe na 22 kilovatni polnilni postaji napolnimo v treh urah. Možni sta dve obliki nakupa – z ali brez najema baterije. Za osnovnega šibkejšega z znanim 80 kilovatnim elektromotorjem je treba odšteti 32.690 evrov oziroma 24.390 z najemom, s sto kilovatnim dobra dva tisočaka več. Če odštejemo popust zastopnika in državno subvencijo, je cena za 10.500 evrov nižja. Zoe pa je možno tudi najeti za tri leta – mesečni obrok znaša 159 evrov, če v enem letu prevozimo do deset tisoč kilometrov, sicer se cena za nekaj evrov zviša. Skratka, lahko pričakujemo, da se bo v naslednjih mesecih pri nas na cesti pojavilo nekaj sto novih električnih modelov zoe.
Ko se je Nissanov juke prvič pojavil pred devetimi leti, je s svojo kar malo vesoljsko pojavo lovil začudene poglede in vzbujal zelo ekstremno različne občutke. Zdaj jih je na Evropskih cestah skoraj milijon, kar je proizvajalca prepričalo, da same oblike pretirano ne spreminja. Juke je torej še vedno kupejevski mestni terenec ostrih linij, drznega in tudi elegantnega videza, ki pa so mu vgradili kopico naprednih sistemov za večjo varnost in pomoč pri vožnji. Pogonski agregat je litrski bencinski 86 kilovatni, s šest stopenjskim ročnim menjalnikom (ta je lahko sicer tudi samodejni z dvojno sklopko) in osnovno opremo Visia stane 17.550 evrov. Juke je torej nov in krepko moderniziran, še vedno nekoliko poseben, s ceno pa tako kot predhodnik skrbi, da ga tisti s plitkimi žepi ne zmorejo doseči.
Čeprav je vreme tako, da v teh dneh mislimo na vse drugo, le na zimske gume bolj malo, pa bodo hladnejša vremena zagotovo prišla in takrat bo zimska obutev koristna. Andrej Brglez poudarja, da je konstruiranje pnevmatik izjemno natančen posel. Ne gre pa samo za raziskovanje sestave in oblike same pnevmatike, gre tudi za podrobno raziskovanje sestave snega. Ta seveda vpliva na to, kako se bo pnevmatika obnašala.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Zapeljal nas je Hyundai tucson, ki se tudi ponaša z oznako N line. Pripeljal se je čisto novi Nissanov juke, ki je še vedno posebnež, a še zdaleč ne tak kot je bil pred devetimi leti. Zabeležili smo še dve novosti, in sicer novi električni Renault zoe, ki zdaj doseže že skoraj 400 kilometrov, ter Peugeot 208, ki se je krepko osvežil, v ponudbi pa ima tudi električno različico. Na koncu še enkrat poudarimo, da je konstruiranje zimske pnevmatike izjemno natančno in zahtevno delo, prava znanost.
Beležimo dve novosti, in sicer novi električni Renault zoe, ki zdaj doseže že skoraj 400 kilometrov, ter Peugeot 208, ki se je krepko osvežil, v ponudbi pa ima tudi električno različico.
Pri Hyundaiju so tudi modelu tucson namenili opremo z oznako N-line. Spredaj je avtomobil s posebno masko nekako bolj agresiven, tudi z LED dnevnimi lučmi v obliki bumeranga in nekaj dodatki v črni barvi, ter večjimi platišči. Tudi v notranjosti je nekaj športnih dodatkov v znamenju črke N, recimo volan, sedeži z več bočne opore, pa aluminijaste stopalke, za pridih prestiža pa tudi usnje in rdeči šivi.
Ob paketu dodatkov N-line, ki namigujejo na športni značaj vozila, recimo tudi malce tršega vzmetenja, ki odvzame kanček udobja, pa je tudi pogonski agregat oziroma sklop vsaj malo drugačen. 1.6 litrski turbodizel dobro sodeluje s šest stopenjskim ročnim menjalnikom, zmore pa 100 kilovatov moči, zato seveda ne omogoča kakšnih posebno športnih užitkov, a je vseeno precej odziven, bolj kot bi od dizla pričakovali. Morda k temu vsaj malo pripomore tudi dodana tehnologija, ki omogoča rekuperacijo zavorne moči, motor se med upočasnjevanjem lahko tudi izključi od hitrosti 30 km/h navzdol ter tako še prej začne z varčevanjem goriva. Energija se shranjuje v litij-ionski bateriji, ta pa potem poganja elektromotor. Ob večji odzivnosti motorja je posledica blago hibridne tehnologije tudi prijaznejša poraba goriva, saj se brez kakšnega naprezanja doseže povprečje šest litrov na sto prevoženih kilometrov.
Testni Hyundai tucson je bil obdarjen še z nekaj sladkimi dodatki, recimo panoramsko streho, električnim prtljažnikom in množico kamer in tipal tako da avtomobil ves čas ve, kaj se dogaja okrog njega, zato je tudi cena kar precej poskočila – na dobrih 35 tisočakov, kar je približno 15 tisočakov več od osnovne različice.
Čas je, da rečemo stavek, dva o novem Peugeotu 208, ki so ga pripeljali pred dnevi na to stran Alp in s katerim imajo pri nas velike načrte. Novosti ni malo, to se hitro ugotovi. Izgled je simpatičen in prepoznaven, tudi notranjost je drugačna, ne manjka modernih tehničnih pripomočkov, ki jih dandanes mnogi kupci pričakujejo tudi od manjših avtomobilov. Osnovni 1.2 litrski trivalnik ima 55 kilovatov, ob tem sta v ponudbi še dva zmogljivejša turbobencinska, turbodizelski je 1.5 litrski BlueHDI 100. Pripravili so posebno ponudbo modela 208 1.2 Active, ki so ji dodali še samodejno klimatsko napravo in senzor za dež. Tak je v ceniku v ponudbi za 13.300 evrov, ob nakupu z njihovim financiranjem pa ga ponujajo za 11.990 evrov. Med pisano ponudbo nove generacije dvestoosmic pa je tudi tisti z oznako e-208, ki bo na voljo od marca prihodnje leto in ki naj bi znamko uvedel v novo električno dobo. Cena za Peugeot e-208 je 31.200 evrov, a ob nakupu s financiranjem in odšteto subvencijo stane manj kot 22 tisočakov.
208 nas za daljši čas obišče po novem letu, ko jih bo na cestah vsak dan več – načrtujejo, da v letu 2020 povprečno vsaj trije novi na dan, 100 naj bi bilo električnih.
Še na elektriko. Predstavili so novi Renault zoe, ki ga na zunaj najbolj zaznamujeta nova žarometa izključno z LED tehnologijo in svetlobnim pečatom v obliki navznoter obrnjenih črk C. Znotraj je zoe zdaj bolj zanimiv in svež, pečat mu daje tudi velik desetpalčni zaslon. Pomembno je, da je litij-ionski akumulator zdaj z 52 kilovatni zmogljivejši in naj bi zagotovil skoraj 400 kilometrov dosega. Možno je tudi polnjenje z enosmernim tokom, sicer zoe na 22 kilovatni polnilni postaji napolnimo v treh urah. Možni sta dve obliki nakupa – z ali brez najema baterije. Za osnovnega šibkejšega z znanim 80 kilovatnim elektromotorjem je treba odšteti 32.690 evrov oziroma 24.390 z najemom, s sto kilovatnim dobra dva tisočaka več. Če odštejemo popust zastopnika in državno subvencijo, je cena za 10.500 evrov nižja. Zoe pa je možno tudi najeti za tri leta – mesečni obrok znaša 159 evrov, če v enem letu prevozimo do deset tisoč kilometrov, sicer se cena za nekaj evrov zviša. Skratka, lahko pričakujemo, da se bo v naslednjih mesecih pri nas na cesti pojavilo nekaj sto novih električnih modelov zoe.
Ko se je Nissanov juke prvič pojavil pred devetimi leti, je s svojo kar malo vesoljsko pojavo lovil začudene poglede in vzbujal zelo ekstremno različne občutke. Zdaj jih je na Evropskih cestah skoraj milijon, kar je proizvajalca prepričalo, da same oblike pretirano ne spreminja. Juke je torej še vedno kupejevski mestni terenec ostrih linij, drznega in tudi elegantnega videza, ki pa so mu vgradili kopico naprednih sistemov za večjo varnost in pomoč pri vožnji. Pogonski agregat je litrski bencinski 86 kilovatni, s šest stopenjskim ročnim menjalnikom (ta je lahko sicer tudi samodejni z dvojno sklopko) in osnovno opremo Visia stane 17.550 evrov. Juke je torej nov in krepko moderniziran, še vedno nekoliko poseben, s ceno pa tako kot predhodnik skrbi, da ga tisti s plitkimi žepi ne zmorejo doseči.
Čeprav je vreme tako, da v teh dneh mislimo na vse drugo, le na zimske gume bolj malo, pa bodo hladnejša vremena zagotovo prišla in takrat bo zimska obutev koristna. Andrej Brglez poudarja, da je konstruiranje pnevmatik izjemno natančen posel. Ne gre pa samo za raziskovanje sestave in oblike same pnevmatike, gre tudi za podrobno raziskovanje sestave snega. Ta seveda vpliva na to, kako se bo pnevmatika obnašala.
Kopica stvari je v avtomobilu, ki nas zaposlujejo, nam jemljejo pozornost, in jih lahko upravljamo na različne načine. Lahko jih upravljamo s pomočjo zaslona na dotik, lahko s pomočjo stikal na sredinski konzoli ali na volanski prečki, lahko tudi s pomočjo kretenj ali z glasovnim upravljanjem. To je nedvomno zanimivo in praktično, a lahko prinese tudi dodatne možnosti, da nam sledijo, da vedo, kako razmišljamo o določenih stvareh, opozarja Andrej Brglez.
Statistika pove, da skoraj dve tretjini kupcev izbere avtomobil z očmi in jim je pomembna predvsem oblika. Morda so tudi zato tako imenovani SUV-ji, športni terenci, križanci, kakorkoli jih pač imenujemo, zadnja leta dobesedno zavzeli trg in ga ukradli predvsem enoprostorcem in karavanom. So vseh barv, oblik in velikosti. Kako da so prodrli tako hitro, zakaj, ali so jih hoteli uporabniki, se sprašuje Andrej Brglez.
Andrej Brglez komentirala izjavo prvega moža Kie v Evropi Emilia Herrere, ki pravi, da bo do leta 2030 tržni delež vozil na električni pogon znašal 23 do 25 odstotkov in tak delež naj bi potem obstal tudi v prihodnje. Poudaril je še, da je vodik eden izmed energentov, ki bodo v prihodnjih letih še kako pomembni. Če spomnimo, da je med petimi milijoni električnih vozil na svetu le 11 tisoč takih na gorivne celice, ki potrebujejo za proizvodnjo električne energije vodik, potem je kar težko verjeti, da bi vodik res lahko bil tako pomemben energent v prihodnjih letih. A Andrej razmišlja, da je prednosti pri uporabi vodika kar nekaj – ena zelo pomembna je recimo tudi ta, da ohranja skoraj celotno znano uveljavljeno verigo posrednikov, ki sodelujejo pri proizvodnji oziroma še bolj pri distribuciji, kar iz gospodarskega vidika vsekakor ni nepomembno. Skratka, kaže, da bo vodik v bližnji prihodnosti postal pomemben energent pri pogonu vozil.
Kajenje v avtomobilu, pa da so v njem še otroci, se nam zdi vsaj neokusno, mislim pa, da bi lahko uporabili tudi še kakšen bolj sočen pridevnik. Helena Koprivnikar iz Nacionalnega inštututa za javno zdravje opozarja, da so posledice, če so otroci dlje časa in večkrat izpostavljeni dimu v kabini avtomobila, lahko celo usodne, predvsem za dojenčke. Andrej Brglez pa poudarja, da s tem, če odpremo okno, ko kadimo v avtomobilu, nismo kaj dosti naredili, kajti 80 odstotkov dima je nevidnega. Ob tem, da si s kajenjem tudi zmanjšamo pozornost na dogajanje na cesti, pa bi moralo biti za Slovence še posebej pomembno to, da se zakajeni avtomobili težje prodajajo in za nižjo ceno.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Vsem aktivnostim, ki jih Agencija za varnost prometa še z drugimi deležniki izvaja vsako leto ob začetku šolskega leta za večjo varnost šolarjev, se je letos pridružilo še sporočilo nekaterih najvidnejših politikov s predsednikom vlade na čelu. Pot v šolo je tista, ki jo prvič naredimo sami in za vedno nam ostane v spominu. Takrat dobimo tudi občutek, da smo le majhen delček nekega velikega sveta, ki je ves čas v gibanju in se premika. Nikoli ne smemo pozabiti, da moramo v tem prometnem živžavu skrbeti eden za drugega, poudarja tudi Andrej Brglez.
Evropski parlament je pred meseci sprejel odločitev, da bodo do leta 2024 napredni vozniški asistenčni sistemi postali obvezen del opreme v vozilih – ne samo v osebnih, ampak tudi v kombijih, avtobusih in tovornjakih. To lahko razumemo kot pomemben korak k dojemanju avtonomne vožnje, a za zdaj sta seveda odgovornost in varnost še vedno v rokah voznika. Nakup tovrstnih sistemov bi seveda lahko stimulirale tudi zavarovalnice, a zaenkrat še ne kažejo tega veselja in imajo še vedno svojo matematiko, poudarja Andrej Brglez.
Motorji in motoristi. Zadnjič smo opozarjali, kako določene izboljšave, asistenčni sistemi, ki omogočajo več, lahko hkrati pomenijo, da motoristi iščejo nove meje svojih sposobnosti in sposobnosti motocikla, kar lahko predstavlja dodatno nevarnost. Andrej Brglez poroča o današnjih motociklih, ki so tehnološko izjemno napredni in pobirajo dodatke in opremo iz avtomobilov. Vse to pomeni več varnosti in udobja, a hkrati igračkanje z vsem, kar nudijo moderni motocikli pomeni tudi, da to odvrača koncentracijo motorista od vožnje, kar pa ni dobro. Pa še nekaj; ali lahko motoristi dandanes z motocikli, ki nudijo in omogočajo toliko vsega, lahko sploh še ujamejo take občutke, kot so jih lahko na dveh kolesih občutili nekdaj?
Dejstvo je, da so varnostni sistemi v vozilih izjemno dvignili raven varnosti, a Andrej Brglez je ugotovil, da se nekateri z njimi podajajo v še večje nevarnosti. Med preizkušanjem najmodernejšega motocikla, ki omogoča še hitrejše in tudi zanesljivejše vožnje v ovinkih, je razmišljal, da bo to mnoge izzvalo, da bodo poskušali meje svojih zmogljivosti in zmogljivosti motocikla postaviti še višje. Na ta način bodo s še drznejšo vožnjo izzivali usodo še pri višjih hitrostih.
Prejšnji teden smo se ukvarjali z neprimerno obutvijo za volanom, tokrat bomo »napadli« sovoznike oziroma predvsem sopotnice na prednjem sedežu; namreč, pogosto lahko opazimo, predvsem poleti, kako med vožnjo uživajo, ko dvignejo noge na armaturno ploščo, s stopali vse tja do vetrobranskega stekla. Mislim, da je bolje, da sploh ne razmišljamo, kaj bi se zgodilo, če bi šlo kaj narobe, a narobe žal včasih gre. Tam nekje v višini kolen je skrit varnostni meh, ki se v primeru trka lahko sproži in nas -namesto da bi nas zaščitil, poškoduje, opozarja Andrej Brglez.
Vemo, da mnogi ne premišljujete kaj dosti o tem, kako se boste obuli, preden sedete za volan. Zakon pri nas (in tudi v večini drugih Evropskih držav) tudi ne narekuje premišljevanja in ne obvezuje, da bi za vožnjo bila potrebna kakšna predpisana obutev. Saj kar gre, tudi v coklah, ali tudi brez njih, a morda se vam je vseeno že kdaj zgodilo, da se vam je primerila kakšna nerodnost, da se je natikač morda zataknil, ali da vam je bosa noga malce zdrsnila s pedala, pa ste se nekako rešili, ni bilo panike. Lahko pa kdaj pride do nje, je recimo treba na hitro reagirati, odločno in močno pritisniti na zavoro. Andrej Brglez trdi, smo takrat, če smo neprimerno obuti, veliko bolj nevarni.
Moderno oblikovani avtomobili imajo veliko steklenih površin, kar pomeni, da se poleti kabina še bolj in hitreje segreje. Če nam je v avtomobilu vroče, pomeni to slabo počutje in posledično tudi, da smo nervozni in razdražljivi, naše reakcije pa temu ustrezno počasnejše, vse skupaj pa pomeni, da smo v prometu manj varni oziroma bolj nevarni. Zato je pravilna uporaba klimatske naprave še kako pomembna – tudi pri izstopanju in ohlajenega avtomobila v vroč dan, poudarja Andrej Brglez.
Če bi oblikovalci avtomobilov sledili temperaturnim razlikam, potem bi jih zagotovo oblikovali drugače. Res je, da so tudi stekla precej drugačna kot nekdaj, a avtomobil na toplem soncu vseeno lahko postane – recimo kar topla greda. Temperatura se mimogrede dvigne na 40, 50 stopinj, tudi več. Velike steklene površine, ki sicer prinesejo več svetlobe v kabino in zato prijetnejše vzdušje, so po drugi strani vzrok, da se avtomobil še bolj in hitreje segreje na neznosno temperaturo. Pomembna je tudi barva vozila. Meritve so pokazale, da se pri zunanji temperaturi 25 stopinj notranjost avtomobila bele barve segreje na 60, črnega pa na 80 stopinj Celzija, pove Andrej Brglez.
Posvetimo se vožnji v mestnem vrvežu, kjer se gnete množica različnih prevoznih sredstev, ki jih je vedno več in so vedno hitrejša. Mi pa se ob vsem tem odpovedujemo enemu najpomembnejših varnostnih sistemov. Andrej Brglez se spomni dogodka v džungli, kjer ni mogoče preživeti brez izostrenega sluha. Mi pa v prometni džungli tlačimo v ušesa slušalke in tako ne slišimo, kaj se dogaja…opozoril na to, kako pomembno je, da slišimo, kaj se dogaja okrog nas.
Zapeljal nas je eden redkih pravih terencev, ki mu ni nerodno tudi na avtocesti. Tudi na električna vozila ne pozabimo, potem pa spet povemo nekaj o avtonomnih obetih. Sicer pa je na vrhuncu motociklistična sezona, razpravljanja o varnosti motoristov pa nikoli ne zmanjka. Mitja Gustinčič je napisal nadaljevanje uspešnega priročnika Magisterij vožnje z motorjem.
Tokrat se še enkrat več odpravimo v mestni vrvež, kjer mrgoli množica raznoraznih prevoznih sredstev. Predvsem varnost je tema, ki nas v zvezi s tem zadnje čase zaposluje. To poudarja tudi Andrej Brglez, ki pa ob tem opozarja še na eno težavo, ki jo bomo verjetno kmalu občutili tudi po nekaterih naših mestih. Na Kitajskem, recimo, imajo po mestih že obilico težav, ker uporabniki kolesa, ki si jih izposodijo, potem puščajo vsepovsod. Tudi v Parizu skiroje menda odlagajo čisto povsod, zato je morala zakonodaja že dvigniti glas.
DARS je uvedel posebno signalizacijo, imenujejo jo Interaktivna prometna signalizacija za nadzor in izločanje, ki nagovarja voznike tovornjakov in jih povabi oziroma jim narekuje, da zapeljejo na parkirišče. Tam jih recimo pričakajo pripadniki posebne policijske enote, ki so dobro opremljeni in izurjeni za natančen pregled vozila oziroma tovora, pa lahko seveda tudi voznika. Nadzor zdaj izvajajo na posebno urejenih parkiriščih, ker so bile prej cestninske postaje, recimo na Logu ali na Torovem. Prve tovrstne akcije so bile »uspešne«, če razumemo pod tem število kršiteljev, ki so bili ujeti na delu. Namen tovrstnih nadzorov, ki bodo v bodoče pogosti, je seveda, da se spravi s ceste kršitelje in se posredno poveča varnost tudi za druge udeležence, poudarja Andrej Brglez.
Kar zadeva prometni živžav na cestah, ulicah, pločnikih in tudi površinah za pešce, je v teh dneh na vrhuncu. Tudi prevoznih sredstev je vedno več, tudi vedno več različnih. Kako naj se udeleženci znajdemo v tem? Naši možgani težko ves čas sprejemajo in spremljajo vse, kar se pomembnega dogaja okrog nas. Rešitev, ali pa vsaj del rešitve lahko pomenijo nove tehnologije, ki omogočajo prenašanje informacij med uporabniki, ki lahko napovedo "prihodnost" v prometu. A zato bi morali biti uporabniki pripravljeni posredovati podatke o tem, kje so, kam potujejo, kako hitro. Tako bi lahko naše vozilo sprejelo informacijo, da se bomo čez nekaj sekund recimo srečali z vozilom na nujni poti in bomo obveščeni o tem, še preden zagledamo modre luči ali zaslišimo zvočna opozorila, torej bomo pozorni.
Hibribnih vozil je vedno več, o tem ni nobenega dvoma. Nekateri (recimo Toyota) so prepričani, da je to dandanes najbolj sprejemljiv način pogona. Verjetno vas mnoge zanima, kako se obnašajo, kako je s stroški hibrida v primerjavi z dizlom ali bencinom. Pri sosedih so vzeli pod drobnogled Ford mondeo in naredili natančno primerjavo med vsemi tremi različicami. Ugotovili so, da če voznik v petih letih prevozi povprečno do sto tisoč kilometrov – se pravi do dvajset tisoč na leto, je hibridna različica cenovno najbolj ugodna – s tem seveda, da prodajalec ponudi ugodno nakupno ceno, ki je blizu bencinski različici, tako je bilo v primeru testiranja Fordovega modela mondeo. Če pa uporabnik na leto prevozi recimo povprečno trideset tisoč kilometrov ali celo več, pa je kralj še vedno dizelski model.
Tisti, ki pogosto potujete z avtodomom, veste, da tovrstna potovanja zahtevajo nekaj znanja in priprave, da potem ni kakšnih težav in nevšečnosti. Andrej Brglez opozarja, da je ena od značilnosti avtodomov tudi ta, da njihova konstrukcija ne zagotavlja podobne varnosti za potnike kot recimo tista pri osebnih avtomobilih. Mnogi notranjost avtodoma, opogumljeni z množico odlagalnih površin in predalov ter omaric, pretirano natrpajo in vozilo naložijo preko skrajnosti. Tako še dodatno trpijo zavore, predvsem pri vožnji navzdol. Poleg tega si mnogi še neizkušeni uporabniki avtodoma začrtajo prezahtevne potovalne poti, kar jih lahko utrudi in dodatno ogrozi prometno varnost. Skratka, potovanje z avtodomom je lahko zabavno in prijetno, a treba je upoštevati določena pravila in zakonitosti tovrstnega potovanja.
Neveljaven email naslov