Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mazda CX30 je izjemno žlahten križanec, ki prinaša tudi revolucionarno tehnološko novost, bencinski agregat »skyactive x«, ki naj bi v določenih voznih situacijah simuliral vožnjo kot jo poznamo pri dizelskih agregatih. Andrej Brglez matematično dokazuje, da smo z leti postali boljši vozniki, a nam seveda še vedno manjka tolerance in kulture na cesti. Citroen bo šel po sto letih spet z avtomobili čez Saharo, tokrat z električnimi, Nissan pa priporoča svoje električno vozilo leaf Dream Drive, v katerem se razdraženi dojenčki hitro povsem umirijo.
Križanec, ki prinaša revolucionarno tehnološko novost. Bencinski agregat "skyactive x", ki naj bi v določenih voznih situacijah simuliral vožnjo z dizelskim agregatom
Najprej k zadnjeuvrščenemu ali uvrščeni na letošnjem izboru za slovenski avto leta. Peto mesto ne pove skoraj nič o avtomobilu in vse o slovenskem avtomobilskem trgu ali kupni moči slovenskega voznika. Mazda CX30 je namreč odličen avto, ki ga je na dno finalistov potisnila le resničnost slovenskega avtomobilskega žepa. Veliko let je veljalo, da so japonski avtomobili kakovostni in dolgočasni. Zdaj niso več dolgočasni, oziroma postaja dolgočasna evropska konkurenca. Oblikovno Japonci rišejo ne le sveže in sodobne, temveč tudi avtomobile, ki v mnogočem narekujejo trende. Ko se je zdelo, da bodo križanci ostali to, kar pove ime, se pravi neposrečena zmes SUV-jev in limuzin, je oblikovanje Mazde CX-30 to trditev povsem na novo definiralo. Izčiščeno, skladno in sveže oblikovanje zunanjosti (v našem primeru z atraktivno rdečo) je pričaralo avtomobil, ki je oblikovno tako dosleden, kot so znale to biti kakšen Alfe v preteklih desetletjih. Notranjščina je sicer klasična, pod čemer razumemo Mazdino oblikovanje in materiale, ki jih je najti recimo v večji CX-5, zato pa je v novinki občutno več prostora kot v prav tako atraktivni, a precej manjši CX-3.
Sploh se zdi, da je CX-30 nastala, ker je sicer velik prodajni hit CX-3 pustil del trga nepokritega. Vsi elementi, potrebni za vožnjo, so vrhunski, ali pa vsaj v skladu z zadnjo modo in če smo zadnjič potarnali, da se nekateri elementi v modelih premium, kot recimo zapiranje vrat, počasi približujejo plebejskim navadam, je CX-30 žlahtna žival. Kljub pri – to je treba poudariti – sploh ne ekscesni ceni. Da so pri Mazdi rahli čudaki, vemo že nekaj časa – mislimo na trmasto vztrajanje, ko se odrekajo zmanjševanju prostornin motorja in dodajanju turbin; razvoj jim daje vsaj delno prav. Nove tehnologije so naredile bencinske agregate bolj okoljsko prijazne, vozniško privlačne, ne pa vedno tudi skromne pri porabi goriva. Mazda pa se je od trmoglavljenja z recimo dvolitrskimi bencinskimi agregati odmaknila tudi na sam rob tehnologije. V svojo blagovno znamko agregatov Skyactive, kjer so z optimizacijo in višanjem kompresijskih razmerij poskušali ujeti val motoroznanske sodobnosti, so pripeljali še enega posebneža. Pod imenom “skyactive x” so se domislili in izdelali agregat, ki naj bi s pomočjo prilagodljivega kompresijskega razmerja ob določenih voznih situacijah simuliral vožnjo, kot jo poznamo pri dizelskih agregatih. V Mazdi CX-30, ki nam je bila zaupana za nekaj ovinkov, smo tak motor tudi preizkusili in, če dovolite, bomo o njem spregovorili enkrat v prihodnje. Za radijski medij so predavanja o motoroznanstvu precej duhamorna rabota, in ko nam ta revolucionarni agregat prekriža pot naslednjič, se mu bomo posvetili v celoti. Sploh ker se avtomobilska strokovna javnost do njega še ni v celoti opredelila.
V preteklih dneh smo že ugotavljali, kakšni smo Slovenci kot vozniki. Jasno je, da nam predvsem manjka pozornosti in kulture, da je na cesti preveč jeze in agresije. Je pa dejstvo, da smo z leti, desetletji kot vozniki kljub vsemu naredili velik korak naprej. Ker 95 odstotkov prometnih nesreč še vedno povzroči človeški faktor, res ni dvoma, da smo ljudje kljub vsemu še vedno središče problema in rešitev obenem. To potrjujeta statistika in tudi Andrej Brglez.
Leta 2022, sto let po prvem prečkanju Sahare z avtomobili, se bo Citroen vnovič lotil tega podviga v sklopu svoje E.POPEJE, oziroma prečkanja slavne puščave z električnimi avtomobili. Cilj je prevoziti zgodovinsko pot oziroma skupno 3170 km v 21 dneh, sodelovali pa bosta dve repliki goseničarjev iz prvega prečkanja: Scarabee d’Or (zlati skarabej), vozilo je enako originalu iz leta 1922, in pa Croissant d’Argent (zlati polmesec). Zraven bodo še električna vozila iz serijske proizvodnje za asistenco in še eno konceptno vozilo prihodnosti, seveda na električni pogon.
Ni prav malo staršev, ki pogosto vozijo svoje otroke z avtomobilom, da jih na ta način uspavajo. V glavnem so prepričani, da otroke v spanec zaziba premikanje vozila, v resnici pa jih med vožnjo najbolj uspavajo pomirjajoče zvočne frekvence motorja z notranjim izgorevanjem. Zdaj pa so se pri Nissanu domislili prve uspavanke brez izpustov na svetu. Gre za električno vozilo leaf Dream Drive, v katerem zvočni posnetek ponazarja frekvence brnenja motorja z notranjim izgorevanjem, kar poustvari hipnotično zvočno okolje za razdražene dojenčke. Starši lahko svoj pametni telefon prek aplikacij povežejo z vozilom in tudi sami uživajo v uspavanki. Jaz upam, da nanje ne deluje tako kot na njihove otroke.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Mazda CX30 je izjemno žlahten križanec, ki prinaša tudi revolucionarno tehnološko novost, bencinski agregat »skyactive x«, ki naj bi v določenih voznih situacijah simuliral vožnjo kot jo poznamo pri dizelskih agregatih. Andrej Brglez matematično dokazuje, da smo z leti postali boljši vozniki, a nam seveda še vedno manjka tolerance in kulture na cesti. Citroen bo šel po sto letih spet z avtomobili čez Saharo, tokrat z električnimi, Nissan pa priporoča svoje električno vozilo leaf Dream Drive, v katerem se razdraženi dojenčki hitro povsem umirijo.
Križanec, ki prinaša revolucionarno tehnološko novost. Bencinski agregat "skyactive x", ki naj bi v določenih voznih situacijah simuliral vožnjo z dizelskim agregatom
Najprej k zadnjeuvrščenemu ali uvrščeni na letošnjem izboru za slovenski avto leta. Peto mesto ne pove skoraj nič o avtomobilu in vse o slovenskem avtomobilskem trgu ali kupni moči slovenskega voznika. Mazda CX30 je namreč odličen avto, ki ga je na dno finalistov potisnila le resničnost slovenskega avtomobilskega žepa. Veliko let je veljalo, da so japonski avtomobili kakovostni in dolgočasni. Zdaj niso več dolgočasni, oziroma postaja dolgočasna evropska konkurenca. Oblikovno Japonci rišejo ne le sveže in sodobne, temveč tudi avtomobile, ki v mnogočem narekujejo trende. Ko se je zdelo, da bodo križanci ostali to, kar pove ime, se pravi neposrečena zmes SUV-jev in limuzin, je oblikovanje Mazde CX-30 to trditev povsem na novo definiralo. Izčiščeno, skladno in sveže oblikovanje zunanjosti (v našem primeru z atraktivno rdečo) je pričaralo avtomobil, ki je oblikovno tako dosleden, kot so znale to biti kakšen Alfe v preteklih desetletjih. Notranjščina je sicer klasična, pod čemer razumemo Mazdino oblikovanje in materiale, ki jih je najti recimo v večji CX-5, zato pa je v novinki občutno več prostora kot v prav tako atraktivni, a precej manjši CX-3.
Sploh se zdi, da je CX-30 nastala, ker je sicer velik prodajni hit CX-3 pustil del trga nepokritega. Vsi elementi, potrebni za vožnjo, so vrhunski, ali pa vsaj v skladu z zadnjo modo in če smo zadnjič potarnali, da se nekateri elementi v modelih premium, kot recimo zapiranje vrat, počasi približujejo plebejskim navadam, je CX-30 žlahtna žival. Kljub pri – to je treba poudariti – sploh ne ekscesni ceni. Da so pri Mazdi rahli čudaki, vemo že nekaj časa – mislimo na trmasto vztrajanje, ko se odrekajo zmanjševanju prostornin motorja in dodajanju turbin; razvoj jim daje vsaj delno prav. Nove tehnologije so naredile bencinske agregate bolj okoljsko prijazne, vozniško privlačne, ne pa vedno tudi skromne pri porabi goriva. Mazda pa se je od trmoglavljenja z recimo dvolitrskimi bencinskimi agregati odmaknila tudi na sam rob tehnologije. V svojo blagovno znamko agregatov Skyactive, kjer so z optimizacijo in višanjem kompresijskih razmerij poskušali ujeti val motoroznanske sodobnosti, so pripeljali še enega posebneža. Pod imenom “skyactive x” so se domislili in izdelali agregat, ki naj bi s pomočjo prilagodljivega kompresijskega razmerja ob določenih voznih situacijah simuliral vožnjo, kot jo poznamo pri dizelskih agregatih. V Mazdi CX-30, ki nam je bila zaupana za nekaj ovinkov, smo tak motor tudi preizkusili in, če dovolite, bomo o njem spregovorili enkrat v prihodnje. Za radijski medij so predavanja o motoroznanstvu precej duhamorna rabota, in ko nam ta revolucionarni agregat prekriža pot naslednjič, se mu bomo posvetili v celoti. Sploh ker se avtomobilska strokovna javnost do njega še ni v celoti opredelila.
V preteklih dneh smo že ugotavljali, kakšni smo Slovenci kot vozniki. Jasno je, da nam predvsem manjka pozornosti in kulture, da je na cesti preveč jeze in agresije. Je pa dejstvo, da smo z leti, desetletji kot vozniki kljub vsemu naredili velik korak naprej. Ker 95 odstotkov prometnih nesreč še vedno povzroči človeški faktor, res ni dvoma, da smo ljudje kljub vsemu še vedno središče problema in rešitev obenem. To potrjujeta statistika in tudi Andrej Brglez.
Leta 2022, sto let po prvem prečkanju Sahare z avtomobili, se bo Citroen vnovič lotil tega podviga v sklopu svoje E.POPEJE, oziroma prečkanja slavne puščave z električnimi avtomobili. Cilj je prevoziti zgodovinsko pot oziroma skupno 3170 km v 21 dneh, sodelovali pa bosta dve repliki goseničarjev iz prvega prečkanja: Scarabee d’Or (zlati skarabej), vozilo je enako originalu iz leta 1922, in pa Croissant d’Argent (zlati polmesec). Zraven bodo še električna vozila iz serijske proizvodnje za asistenco in še eno konceptno vozilo prihodnosti, seveda na električni pogon.
Ni prav malo staršev, ki pogosto vozijo svoje otroke z avtomobilom, da jih na ta način uspavajo. V glavnem so prepričani, da otroke v spanec zaziba premikanje vozila, v resnici pa jih med vožnjo najbolj uspavajo pomirjajoče zvočne frekvence motorja z notranjim izgorevanjem. Zdaj pa so se pri Nissanu domislili prve uspavanke brez izpustov na svetu. Gre za električno vozilo leaf Dream Drive, v katerem zvočni posnetek ponazarja frekvence brnenja motorja z notranjim izgorevanjem, kar poustvari hipnotično zvočno okolje za razdražene dojenčke. Starši lahko svoj pametni telefon prek aplikacij povežejo z vozilom in tudi sami uživajo v uspavanki. Jaz upam, da nanje ne deluje tako kot na njihove otroke.
Tokrat bomo "servirali" nekaj poudarkov iz zadnjega testa zimskih pnevmatik, pri katerem je sodelovala tudi naša AMZS. Čeprav so pnevmatike vedno kvalitetnejše, pa se na trgu še vedno pojavljajo tudi take, ki ne zadostijo varnostnim normativom. Med 28 testiranimi so bile štiri take, ki jih AMZS ne priporoča za uporabo. Razlika je vidna na mokri podlagi, kjer se dobra pnevmatika že zaustavi, nekvalitetna pa se na isti točki še vedno pelje s hitrostjo skoraj 30 km/h. Zapeljali bomo dva Forda iz skupine dostavnikov: transit je pravi dostavnik, tourneo custom pa lahko pelje osem potnikov in tudi precej prtljage.
Kar zadeva avtomobilsko industrijo, ta z velikimi koraki v zadnjih letih lovi električno prihodnost. Je pa res, da se je prodaja električnih vozil v zadnjih mesecih malce ustavila. Verjamemo pa, da imajo predvsem Kitajci na tem področju še kakšnega aduta v rokavu in bodo v električno prihodnost še odločno pospeševali. Za Kitajsko se zdi, da nas bo osvojila z avtomobili, ki so vedno bolj konkurenčni.
Svetovna avtomobilistična organizacija FIA je v teh dneh zaznamovala 120 let od nastanka. Danes združuje 243 članic iz 147 držav, ki skušajo v njenem okviru poenotiti različne nacionalne avtomobilske organizacije in spodbujati tako avtomobilske športe kot tudi mobilnost kot tako. FIA deluje na dveh ločenih, a enakopravnih stebrih. Eden je Svetovni svet za avtomotošport, drugi pa Svetovni svet za mobilnost.
Tudi pri nas ni malo tistih, ki se dobro počutijo predvsem v velikih, visokih in zmogljivih avtomobilih, čeprav jih na evropskih tleh še zdaleč ni toliko kot recimo v Združenih državah. Ne glede na to, ali je želja po takšnih avtomobilih odraz realnih potreb ali dobro usmerjenega marketinškega ustvarjanja želja po njih, imajo tovrstni avtomobili nekaj posebnosti, žal tudi smrtno nevarnih. Poskusi so namreč pokazali, da voznik s svojega mesta ne more videti otrok, ki so pred sprednjo masko – v enem od poskusov so jih pred avto posedli kar sedemnajst, ne da bi bili v voznikovem vidnem polju. Tudi višina in mesto, na katero je v avtomobilu nameščen motor, močno povečata verjetnost za hude poškodbe pešcev, slabša preglednost izza volana pa povečuje število poškodovanih kolesarjev in motoristov.
Evropske volitve so blizu, zato ob tem morda pogosteje razmišljamo, kako blizu nam je pravzaprav dogajanje v organih, ki vodijo Evropo. S čim se ukvarjajo, kakšen vpliv imajo naši predstavniki, poslanci, kakšen glas imajo? Andrej Brglez, ki je tudi član Sveta FIA za mobilnost in turizem, enega od najpomembnejših teles mednarodne avtomobilistične zveze FIA, pravi, da so v Evropi, kar zadeva mobilnost, nujno potrebne spremembe. Vprašanj je po njegovih besedah ogromno, odgovorov pa malo.
Taktni vozni red je že dolgo poznan v številnih evropskih državah, pomeni pa redne odhode vlakov in avtobusov v določenih intervalih.
Kako hitro se lahko ustavi voznik e-skiroja, če mu nekaj nenadoma prekriža pot. Pri Zavarovalnici Triglav se zdaj lahko pohvalijo z novo pridobitvijo, in sicer s simulatorjem vožnje z električnim skirojem, ki voznikom lahko pokaže, kako hitro se je mogoče ustaviti, kakšna je zavorna pot. Prve izkušnje so zanimive in zgovorne, namreč ni jih malo, ki se uštejejo in začnejo prepozno zavirati in pač trčijo v oviro, ki je lahko marsikaj ali marsikdo. O novi pridobitvi in izkušnjah na simulatorju bomo govorili z vodjo projektov za varno mobilnost pri omenjeni zavarovalnici Ano Cergolj Kebler in strokovnim sodelavcem oddaje Andrejem Brglezom.
O kitajskem avtomobilskem trgu in prodoru kitajskih avtomobilov tudi k nam se zadnje čase veliko govori. Lani je na naše ceste zapeljalo okrog 1100 avtomobilov s Kitajske, letos jih bo gotovo več. Kako je poslovati s Kitajci, kako oni gledajo na naš trg in kako poskušajo s svojimi izdelki prodreti v svet?
Pri nas so avtomobilski saloni praktično preživeti, povsem drugače pa je na Kitajskem. Tam je avtomobilski val neverjetno velik, praktično čez noč je nastalo preko sto avtomobilskih znamk, proizvodne številke gredo v milijone. Da so avtomobili na pohodu, dokazuje tudi nedavni avtomobilski salon v Pekingu, ki si ga je v desetih dneh ogledalo skoraj 900 tisoč obiskovalcev, videli pa so kar 117 svetovnih premier in 278 električnih in plug-in hibridnih vozil.
Čeprav je zavorni sistem ABS tudi na motorjih prisoten že več desetletij, je med motoristi pogosto še vedno aktualna debata o tem, ali se lahko kdo hitreje ustavi z zavornim sistemom ABS ali ne.
Število električnih vozil na cesti je iz dneva v dan večje. Kako je in bo s servisi, strokovnimi kadri, kako z recikliranjem baterij? Pa ne gre samo za baterije, zraven so še elektromotorji in kup elektronike, za katero so potrebna nova znanja in nova opremljenost servisnih delavnic. Da je to nujno in da se je električni prihodnosti treba prilagoditi zdaj, poudarja Andrej Brglez. Pred dnevi so odprli središče za baterije osebnih in gospodarskih vozil. Kako deluje in kako je opremljeno, o tem generalni direktor skupine Emil Frey za Slovenijo Jožko Tomšič.
Slovenska avtomobilska industrija predstavlja v celoti 10 odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda, podjetja v tej dejavnosti prispevajo k petini slovenskega izvoza, zato je nujno, da se prestrukturirajo v skladu z digitalnim in zelenim prehodom. Zato so bo vlada prizadevala do leta 2027 zagotoviti 200 milijonov evrov. Da gre za edinstveno povezovanje med državo, znanostjo in gospodarstvom.
Lahko bi rekli, da razvoj v gumarski industriji sicer napreduje, a so na drugi strani spremembe počasne, rast majhna in prodaja težka, ker je ponudbe veliko. Zdaj pa kaže, da se le začenjajo bolj konkretne spremembe, ki jih določajo električni avtomobili. Kakšni so rezultati raziskav na tem področju in kaj se obeta?
Lahko bi rekli, da razvoj v gumarski industriji sicer napreduje, a so na drugi strani spremembe počasne, rast majhna in prodaja težka, ker je ponudbe veliko. Zdaj pa kaže, da se le začenjajo bolj konkretne spremembe, ki jih določajo električni avtomobili. Kakšni so rezultati raziskav na tem področju in kaj se obeta, je Janez Martinčič preveril pri poznavalcu avtomobilov in mobilnosti Andreju Brglezu.
Z Andrejem Brglezom o tem, da so oglasi za avtomobile dandanes zelo pestri, včasih tudi že čez mejo dobrega okusa. V zadnjem času so posamezne reklame za avtomobile bolj ozko usmerjene, namenjene točno določenim skupinam uporabnikov. Na ta način skušajo proizvajalci oziroma prodajalci ta ali oni avtomobil približati točno določeni osebi in jo prepričati, da je namenjen prav njej. Ni dvoma, da na mnoge potencialne kupce tovrstna reklama bolj ali manj deluje.
Letos bo, kar zadeva obisk Planice, že drugo leto zapored obiskovalcem v pomoč car-sharing platforma "Shareplanica". Na ta način poskušajo zmanjšati število avtomobilov na parkiriščih ob prizorišču. Letos pa so akcijo še nadgradili, na platformi se namreč lahko povezujejo osebe z invalidnostjo, ki bi želele priti v Planico in tisti, ki so jih pripravljeni tja peljati. Pokrovitelj akcije je Mastercard, med ambasadorji akcije pa je tudi nekaj znanih imen, med njimi Jurij Tepeš in Cene Prevc.
Ob svetovnem dnevu varčevanja z energijo in trajnostnega odnosa do okolja sta Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo in Agencija za varnost prometa ustvarila novo video-kampanjo 'Vsi smo na isti poti'. V njej poudarjajo pomen medsebojnega spoštovanja in ozaveščenosti vseh udeležencev v prometu. V glavni vlogi nastopa kolesar, ki med vožnjo opazuje, kako se do njega obnašajo drugi udeleženci v prometu, seveda pa se mora tudi sam obnašati strpno in prijazno do drugih. Sogovornika Janeza Martinčiča bosta nacionalni koordinator za kolesarjenje Gregor Steklačič in igralka Gorka Berden, ki nastopa v spotih.
Po slovenskem avtu leta 2024 smo zdaj dobili tudi evropski avto leta. To je električni renault scenic e-tech. Med glasovalci je že nekaj let slovenski novinar Sebastjan Plevnjak.
Avtomobili postajajo vse večji, pa tudi težji, predvsem so na teži pridobili električni avtomobili. Ta rast avtomobilov ima seveda svoje vzroke in prednosti, imajo pa vse te povečave tudi nekatere negativne posledice. Zato se tudi Andrej Brglez upravičeno sprašuje, če smo ubrali pravo pot, saj predvsem okolju na ta način zagotovo ne delamo usluge.
Kako zanesljivi so avtomobili, ki jih vozimo? Izpostavljamo rezultate mednarodne raziskave o zadovoljstvu z avtomobili. Lani spomladi in poleti je potekala v več evropskih državah, tudi v Sloveniji, skupno pa je v njej sodelovalo več kot 30.000 potrošnikov za približno toliko avtomobilov.
Neveljaven email naslov