Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mazda CX30 je izjemno žlahten križanec, ki prinaša tudi revolucionarno tehnološko novost, bencinski agregat »skyactive x«, ki naj bi v določenih voznih situacijah simuliral vožnjo kot jo poznamo pri dizelskih agregatih. Andrej Brglez matematično dokazuje, da smo z leti postali boljši vozniki, a nam seveda še vedno manjka tolerance in kulture na cesti. Citroen bo šel po sto letih spet z avtomobili čez Saharo, tokrat z električnimi, Nissan pa priporoča svoje električno vozilo leaf Dream Drive, v katerem se razdraženi dojenčki hitro povsem umirijo.
Križanec, ki prinaša revolucionarno tehnološko novost. Bencinski agregat "skyactive x", ki naj bi v določenih voznih situacijah simuliral vožnjo z dizelskim agregatom
Najprej k zadnjeuvrščenemu ali uvrščeni na letošnjem izboru za slovenski avto leta. Peto mesto ne pove skoraj nič o avtomobilu in vse o slovenskem avtomobilskem trgu ali kupni moči slovenskega voznika. Mazda CX30 je namreč odličen avto, ki ga je na dno finalistov potisnila le resničnost slovenskega avtomobilskega žepa. Veliko let je veljalo, da so japonski avtomobili kakovostni in dolgočasni. Zdaj niso več dolgočasni, oziroma postaja dolgočasna evropska konkurenca. Oblikovno Japonci rišejo ne le sveže in sodobne, temveč tudi avtomobile, ki v mnogočem narekujejo trende. Ko se je zdelo, da bodo križanci ostali to, kar pove ime, se pravi neposrečena zmes SUV-jev in limuzin, je oblikovanje Mazde CX-30 to trditev povsem na novo definiralo. Izčiščeno, skladno in sveže oblikovanje zunanjosti (v našem primeru z atraktivno rdečo) je pričaralo avtomobil, ki je oblikovno tako dosleden, kot so znale to biti kakšen Alfe v preteklih desetletjih. Notranjščina je sicer klasična, pod čemer razumemo Mazdino oblikovanje in materiale, ki jih je najti recimo v večji CX-5, zato pa je v novinki občutno več prostora kot v prav tako atraktivni, a precej manjši CX-3.
Sploh se zdi, da je CX-30 nastala, ker je sicer velik prodajni hit CX-3 pustil del trga nepokritega. Vsi elementi, potrebni za vožnjo, so vrhunski, ali pa vsaj v skladu z zadnjo modo in če smo zadnjič potarnali, da se nekateri elementi v modelih premium, kot recimo zapiranje vrat, počasi približujejo plebejskim navadam, je CX-30 žlahtna žival. Kljub pri – to je treba poudariti – sploh ne ekscesni ceni. Da so pri Mazdi rahli čudaki, vemo že nekaj časa – mislimo na trmasto vztrajanje, ko se odrekajo zmanjševanju prostornin motorja in dodajanju turbin; razvoj jim daje vsaj delno prav. Nove tehnologije so naredile bencinske agregate bolj okoljsko prijazne, vozniško privlačne, ne pa vedno tudi skromne pri porabi goriva. Mazda pa se je od trmoglavljenja z recimo dvolitrskimi bencinskimi agregati odmaknila tudi na sam rob tehnologije. V svojo blagovno znamko agregatov Skyactive, kjer so z optimizacijo in višanjem kompresijskih razmerij poskušali ujeti val motoroznanske sodobnosti, so pripeljali še enega posebneža. Pod imenom “skyactive x” so se domislili in izdelali agregat, ki naj bi s pomočjo prilagodljivega kompresijskega razmerja ob določenih voznih situacijah simuliral vožnjo, kot jo poznamo pri dizelskih agregatih. V Mazdi CX-30, ki nam je bila zaupana za nekaj ovinkov, smo tak motor tudi preizkusili in, če dovolite, bomo o njem spregovorili enkrat v prihodnje. Za radijski medij so predavanja o motoroznanstvu precej duhamorna rabota, in ko nam ta revolucionarni agregat prekriža pot naslednjič, se mu bomo posvetili v celoti. Sploh ker se avtomobilska strokovna javnost do njega še ni v celoti opredelila.
V preteklih dneh smo že ugotavljali, kakšni smo Slovenci kot vozniki. Jasno je, da nam predvsem manjka pozornosti in kulture, da je na cesti preveč jeze in agresije. Je pa dejstvo, da smo z leti, desetletji kot vozniki kljub vsemu naredili velik korak naprej. Ker 95 odstotkov prometnih nesreč še vedno povzroči človeški faktor, res ni dvoma, da smo ljudje kljub vsemu še vedno središče problema in rešitev obenem. To potrjujeta statistika in tudi Andrej Brglez.
Leta 2022, sto let po prvem prečkanju Sahare z avtomobili, se bo Citroen vnovič lotil tega podviga v sklopu svoje E.POPEJE, oziroma prečkanja slavne puščave z električnimi avtomobili. Cilj je prevoziti zgodovinsko pot oziroma skupno 3170 km v 21 dneh, sodelovali pa bosta dve repliki goseničarjev iz prvega prečkanja: Scarabee d’Or (zlati skarabej), vozilo je enako originalu iz leta 1922, in pa Croissant d’Argent (zlati polmesec). Zraven bodo še električna vozila iz serijske proizvodnje za asistenco in še eno konceptno vozilo prihodnosti, seveda na električni pogon.
Ni prav malo staršev, ki pogosto vozijo svoje otroke z avtomobilom, da jih na ta način uspavajo. V glavnem so prepričani, da otroke v spanec zaziba premikanje vozila, v resnici pa jih med vožnjo najbolj uspavajo pomirjajoče zvočne frekvence motorja z notranjim izgorevanjem. Zdaj pa so se pri Nissanu domislili prve uspavanke brez izpustov na svetu. Gre za električno vozilo leaf Dream Drive, v katerem zvočni posnetek ponazarja frekvence brnenja motorja z notranjim izgorevanjem, kar poustvari hipnotično zvočno okolje za razdražene dojenčke. Starši lahko svoj pametni telefon prek aplikacij povežejo z vozilom in tudi sami uživajo v uspavanki. Jaz upam, da nanje ne deluje tako kot na njihove otroke.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Mazda CX30 je izjemno žlahten križanec, ki prinaša tudi revolucionarno tehnološko novost, bencinski agregat »skyactive x«, ki naj bi v določenih voznih situacijah simuliral vožnjo kot jo poznamo pri dizelskih agregatih. Andrej Brglez matematično dokazuje, da smo z leti postali boljši vozniki, a nam seveda še vedno manjka tolerance in kulture na cesti. Citroen bo šel po sto letih spet z avtomobili čez Saharo, tokrat z električnimi, Nissan pa priporoča svoje električno vozilo leaf Dream Drive, v katerem se razdraženi dojenčki hitro povsem umirijo.
Križanec, ki prinaša revolucionarno tehnološko novost. Bencinski agregat "skyactive x", ki naj bi v določenih voznih situacijah simuliral vožnjo z dizelskim agregatom
Najprej k zadnjeuvrščenemu ali uvrščeni na letošnjem izboru za slovenski avto leta. Peto mesto ne pove skoraj nič o avtomobilu in vse o slovenskem avtomobilskem trgu ali kupni moči slovenskega voznika. Mazda CX30 je namreč odličen avto, ki ga je na dno finalistov potisnila le resničnost slovenskega avtomobilskega žepa. Veliko let je veljalo, da so japonski avtomobili kakovostni in dolgočasni. Zdaj niso več dolgočasni, oziroma postaja dolgočasna evropska konkurenca. Oblikovno Japonci rišejo ne le sveže in sodobne, temveč tudi avtomobile, ki v mnogočem narekujejo trende. Ko se je zdelo, da bodo križanci ostali to, kar pove ime, se pravi neposrečena zmes SUV-jev in limuzin, je oblikovanje Mazde CX-30 to trditev povsem na novo definiralo. Izčiščeno, skladno in sveže oblikovanje zunanjosti (v našem primeru z atraktivno rdečo) je pričaralo avtomobil, ki je oblikovno tako dosleden, kot so znale to biti kakšen Alfe v preteklih desetletjih. Notranjščina je sicer klasična, pod čemer razumemo Mazdino oblikovanje in materiale, ki jih je najti recimo v večji CX-5, zato pa je v novinki občutno več prostora kot v prav tako atraktivni, a precej manjši CX-3.
Sploh se zdi, da je CX-30 nastala, ker je sicer velik prodajni hit CX-3 pustil del trga nepokritega. Vsi elementi, potrebni za vožnjo, so vrhunski, ali pa vsaj v skladu z zadnjo modo in če smo zadnjič potarnali, da se nekateri elementi v modelih premium, kot recimo zapiranje vrat, počasi približujejo plebejskim navadam, je CX-30 žlahtna žival. Kljub pri – to je treba poudariti – sploh ne ekscesni ceni. Da so pri Mazdi rahli čudaki, vemo že nekaj časa – mislimo na trmasto vztrajanje, ko se odrekajo zmanjševanju prostornin motorja in dodajanju turbin; razvoj jim daje vsaj delno prav. Nove tehnologije so naredile bencinske agregate bolj okoljsko prijazne, vozniško privlačne, ne pa vedno tudi skromne pri porabi goriva. Mazda pa se je od trmoglavljenja z recimo dvolitrskimi bencinskimi agregati odmaknila tudi na sam rob tehnologije. V svojo blagovno znamko agregatov Skyactive, kjer so z optimizacijo in višanjem kompresijskih razmerij poskušali ujeti val motoroznanske sodobnosti, so pripeljali še enega posebneža. Pod imenom “skyactive x” so se domislili in izdelali agregat, ki naj bi s pomočjo prilagodljivega kompresijskega razmerja ob določenih voznih situacijah simuliral vožnjo, kot jo poznamo pri dizelskih agregatih. V Mazdi CX-30, ki nam je bila zaupana za nekaj ovinkov, smo tak motor tudi preizkusili in, če dovolite, bomo o njem spregovorili enkrat v prihodnje. Za radijski medij so predavanja o motoroznanstvu precej duhamorna rabota, in ko nam ta revolucionarni agregat prekriža pot naslednjič, se mu bomo posvetili v celoti. Sploh ker se avtomobilska strokovna javnost do njega še ni v celoti opredelila.
V preteklih dneh smo že ugotavljali, kakšni smo Slovenci kot vozniki. Jasno je, da nam predvsem manjka pozornosti in kulture, da je na cesti preveč jeze in agresije. Je pa dejstvo, da smo z leti, desetletji kot vozniki kljub vsemu naredili velik korak naprej. Ker 95 odstotkov prometnih nesreč še vedno povzroči človeški faktor, res ni dvoma, da smo ljudje kljub vsemu še vedno središče problema in rešitev obenem. To potrjujeta statistika in tudi Andrej Brglez.
Leta 2022, sto let po prvem prečkanju Sahare z avtomobili, se bo Citroen vnovič lotil tega podviga v sklopu svoje E.POPEJE, oziroma prečkanja slavne puščave z električnimi avtomobili. Cilj je prevoziti zgodovinsko pot oziroma skupno 3170 km v 21 dneh, sodelovali pa bosta dve repliki goseničarjev iz prvega prečkanja: Scarabee d’Or (zlati skarabej), vozilo je enako originalu iz leta 1922, in pa Croissant d’Argent (zlati polmesec). Zraven bodo še električna vozila iz serijske proizvodnje za asistenco in še eno konceptno vozilo prihodnosti, seveda na električni pogon.
Ni prav malo staršev, ki pogosto vozijo svoje otroke z avtomobilom, da jih na ta način uspavajo. V glavnem so prepričani, da otroke v spanec zaziba premikanje vozila, v resnici pa jih med vožnjo najbolj uspavajo pomirjajoče zvočne frekvence motorja z notranjim izgorevanjem. Zdaj pa so se pri Nissanu domislili prve uspavanke brez izpustov na svetu. Gre za električno vozilo leaf Dream Drive, v katerem zvočni posnetek ponazarja frekvence brnenja motorja z notranjim izgorevanjem, kar poustvari hipnotično zvočno okolje za razdražene dojenčke. Starši lahko svoj pametni telefon prek aplikacij povežejo z vozilom in tudi sami uživajo v uspavanki. Jaz upam, da nanje ne deluje tako kot na njihove otroke.
Časi so pač taki, da je kamionov na naših cestah, predvsem avtocestah, vedno več. Posredno to pomeni tudi to, da je na račun teh, kamionov manj prostora za osebne avtomobile. Zato smo pozdravili zakonsko uredbo, ki od 15. januarja preprečuje tovrstno prehitevanje in oviranje prometa na avtocesti, in sicer podnevi na odseku od Šentilja do Kopra za tovornjake, težje od sedem ton in pol. Tako na hitro se to zdi olajšanje, izboljšanje razmer, kar nedvomno tudi je, a vseeno prinaša neke nove situacije, poudarja Andrej Brglez.
Kar zadeva poletne in zimske pnevmatike, strokovnjaki trdijo (in tudi pri nas pogosto poudarjamo), da se ni priporočljivo voziti s prvimi pozimi in z drugimi poleti. Poletne imajo pozimi slabši oprijem, zimske se poleti na toplem asfaltu hitreje obrabijo, če opozorimo le na dve bistveni stvari. V minulih dneh pa smo lahko po mnogih medijih zasledili, da naj v teh dneh ne hitimo in pustimo še nekaj časa zimske gume, ker je vreme še precej nezanesljivo in temperature tudi bolj zimske, torej tudi asfalt precej hladen. Uroš Suhadolc iz Tehnične podpore kupcem podjetja Goodyear Dunlop Sava Tires med drugim poudarja, da je za daljšo življenjsko dobo pnevmatik pomembna redna kontrola tlaka v pnevmatikah, pa tudi to, da jih vsaj enkrat letno rotiramo, torej da zadnje namestimo spredaj in obratno. Andrej Brglez pa dodaja, da s tem, ko ustrezno skrbimo za gume na svojem avtomobilu, ob tem, da jim podaljšamo življenjsko dobo, naredimo tudi nekaj dobrega za okolje.
Tako kot se spreminja mobilnost oziroma mobilnostne potrebe, tako se pojavljajo tudi nove oblike nakupa oziroma financiranja vozil. V nekaterih evropskih državah se je tako že kar precej uveljavilo t.i. financiranje z odkupom. Pri nas je tega še zelo malo, a tovrstna ponudba obstaja in nekateri se je že poslužujejo. Primož Tiringar, direktor Toyote Slovenija, razloži, da je na ta način obrok vsak mesec enak, po določenem času pa se lahko rabljeno vozilo zamenja z novim – s tem, da obrok ostaja enak. Še en način financiranja mobilnosti, ki prihaja tudi k nam.
Ko se omenja električni avtomobil, nekako sodi zraven, da se razmišlja tudi o ničnih škodljivih izpustih. Ve pa se tudi, da komponente za električni avtomobil nekje nastanejo, jih proizvedejo in da je ta proizvodnja vse prej kot čista. A če se to onesnaževanje ali pa recimo kar "svinjanje" ne dogaja v našem okolju, nekako nismo tako občutljivi; to je daleč od nas in nas niti ne zanima pretirano. A tako razmišljanje zavaja; če ne bomo gledali dlje, tudi na druge kontinente, potem se nam ne piše dobro.
Poročnih pogodb je vedno več, avtomobilski proizvajalci različnih znamk si izmenjujejo svoje rešitve in proizvode, jih tudi skupaj razvijajo.
V Bruslju bi radi v okviru iniciative za zmanjšanje nezgod s smrtnim izidom na evropskih cestah največjo dovoljeno hitrost omejili na 180 km/h. V EU imajo vse države določene najvišje dovoljene hitrosti – največ 140 km/h, razen Nemčije, na katero se pravzaprav nanaša pobuda Bruslja. A Nemci se z različnimi argumenti pobudi upirajo in trdijo, da je kakršnokoli omejevanje hitrosti v nasprotju z vsako človeško logiko in da so nemške avtoceste najvarnejše na svetu. Poleg zgodovinskega pregleda omejitev hitrosti analiziramo tudi model DS3 Crossback in večjega DS7 Crossback.
Pred vsakimi predsedniškimi volitvami v ZDA je ena od pomembnejših predvolilnih tem vedno tudi avtomobilska industrija in načrti v zvezi z njo. Kandidati po pravilu vedno obiščejo tudi središče avtomobilskega dogajanja čez lužo v Detroitu in nagovorijo tamkajšnje proizvajalce. Načrti in smernice, ki jih tam začrtajo, so še kako pomembni tudi za Evropo, tudi za Slovenijo. Andrej Brglez poudarja, kako zelo sta si v tem pogledu različna prejšnji predsednik Trump in sedanji Biden; prvi ima rad velike in drage igrače, drugi pa se je dolga leta v službo vozil z vlakom. Trumpa je podpirala naftna industrija, Biden pa bo zdaj nedvomno spet obudil skrb za okolju prijaznejša pogonska sredstva. Ameriška politika bo torej poslej bolj spet prijazna do okolja.
Danes se bomo še enkrat ozrli na preteklo s korono zaznamovano avtomobilistično leto. Tokrat z vidika prevoženih kilometrov, ki jih je bilo občutno manj, manj je bilo tudi žrtev prometnih nesreč, a ne toliko manj kot bi morda lahko pričakovali glede na to, da smo se bistveno manj vozili. Z Andrejem se sprašujeva, zakaj število prometnih nesreč ni bolj padlo? V Nemčiji se veliko govori o omejitvah hitrosti na avtocestah, a to verjetno ni prava formula za zmanjšanje števila žrtev, saj so avtoceste daleč najbolj varne, tudi pri nas.
Po Evropi se je delež hibridnih in tudi električnih vozil občutno povečal, mi pa smo s Hrvaško povsem na repu razpredelnice, pri nakupu se ne obnašamo premišljeno in racionalno. Preizkusimo osvežena modela Peugeot 3008 in 5008 z izboljšanim sistemom nočne vidljivosti in prilagodljivim tempomatom. Pri prvem modelu je možen tudi hibridni pogon, približno 59 kilometrov električne avtonomije.
Prodaja avtomobilov je pri nas v letu 2020 padla za 26 odstotkov. Krivec je znani virus. Tudi letošnje leto se za prodajalce avtomobilov ni začelo obetavno, saloni so še vedno zaprti. Kupci sicer veliko poizvedovanj opravijo po spletu, a za dokončno izbiro in nakup se v veliki večini na koncu odločijo v prodajnem salonu. Zapeljemo se s Cliom, ki gre tudi na plin - z njim se da prevoziti tudi do tisoč kilometrov; poročamo pa še o povečanju proizvodnje električnih vozil pri nekaterih proizvajacih, ki so v preteklem letu beležili občutno povečanje prodaje elektrificiranih vozil.
Predstavitev vseh petih finalistov, ki so jih izbrali gledalci, poslušalci in bralci devetih medijev - z Andrejem Brglezom.
Prejšnja leta smo v tem terminu in ob tej priložnosti poskušali v nekaj stavkih povzeti dvanajst mesecev v avtomobilski industriji, v mobilnosti, tehnologiji in kar je podobnih izrazov, ki brenčijo okoli druge najbolj priljubljene teme moškega dela civilizacije. Prva najbolj priljubljena tema moškega dela civilizacije je na srečo še vedno ženski del civilizacije, recimo. Leto 2020 je naša običajna vprašanja dramatično spremenilo. O napredku tehnike, tehnologije in navad se letos nima smisla vpraševati … Čeprav, da ne bo razumljeno narobe, sta tako razvoj kot snovanje znotraj avtomobilskega dela mobilnosti tekla bolj ko ne nemoteno naprej. A uporabniki smo se med dolgimi zaporami, omejitvami in vračanji k osnovam bivanja vprašali skoraj usodno vprašanje: »Ali avtomobile sploh še potrebujemo?«
Iztekajoče se leto je bilo tudi v avtomobilski industriji precej drugačno kot prejšnja. Zaznamoval ga je koronavirus, ki nam je pomagal spoznati, kako zelo široko je področje avtomobilske industrije in kako globoko segajo korenine. Posledice zmanjšanega obsega izdelave in prodaje so občutili tudi mnogi v Sloveniji, ki so tako ali drugače povezani s to dejavnostjo. Avtomobilska industrija je po mnogih letih zaporedne rasti zdaj prvič doživela padec ali vsaj stagnacijo, a posledice naj ravno zaradi kopičenja kapitala v prejšnjih letih najbrž ne bodo pretirano boleče. Zdaj so avtomobilski snovalci pred dilemo, kam usmeriti razvoj in svoje sile, da bodo v prihodnjih letih čim bolj konkurenčni. Ker je ponudb različnih načinov in kombinacij pogonov vedno več, so v dilemi ne samo proizvajalci, ampak tudi kupci. Komentira Andrej Brglez.
Direktor Zavoda Vozim David Razboršek poudarja, da se je med leti 2015 in 2019 pri mladih voznikih za 60 odstotkov zmanjšal delež smrti, ki so posledica prometnih nesreč povzročenih pod vplivom alkohola. Mladi si zaslužijo pohvalo. Starejši pa kot kaže še vedno pogosto govorijo eno, delajo pa drugo, torej še vedno prepogosto sedajo za volan pijani. Andrej Brglez upa, da bodo mladi svoj odgovoren odnos do prometa gojili še naprej, za starejše kršitelje pa bi morda bilo priporočljivo zakrpati kakšno luknjo v zakonu, ki še vedno omogoča preveč lahkomiseln pogled na vožnjo pod vplivom alkohola.
Moralna teža avtomobila – besedna zveza, ki jo zadnje čase pogosteje slišimo. Morda zveni malo čudno, upali bi si trditi, da tudi kar malo marketinško, a vseeno upamo, da ne preveč. Andrej Brglez razloži, da so poskusi dviga morale, če to tako imenujemo, v proizvodnji avtomobilov stari že več kot sto let, saj je že Henry Ford kontroliral svoje delavce na domu in preverjal, kako živijo njihove družine. Skratka, moralna teža avtomobila naj bi v prihodnosti dobila več teže.
Manjša, osebna električna vozila, tu smo že kar doma, bi lahko rekli. Kamioni, avtobusi in sploh, kar je večjih prevoznih sredstev, tu pa so zgodbe, ali pa recimo kar računice, precej drugačne. Pri kamionih je pomembna nosilnost, torej s seboj voziti velike in težke baterije, ni smiselno. Poleg tega jih je treba tudi polniti. Koliko časa bi to trajalo in kako velik doseg bi omogočilo?
Prodaja priključnih hibridnih vozil v Evropi zadnje čase hitro narašča. Preizkusi najnovejših modelov pa so potrdili, da ti onesnažujejo okolje precej bolj, kot obljubljajo njihovi proizvajalci. Tako Mednarodni svet za čisti prevoz kot tudi Organizacija Transport&Environment sta po analizi podatkov potrdila, da naj bi bile realne emisije CO2 v praksi dva do trikrat višje od tistih uradno zapisanih. Proizvajalci razlagajo, da se navedene vrednosti lahko dosegajo pod določenimi pogoji, kar je veljalo tudi za dizle, ki so se pred časom znašli v podobni aferi. Končno pa lahko spomnimo tudi na električna vozila, ki v praksi tudi nikoli ne uresničijo obljubljenih dosegov.
Obeta se nam kar nekaj sprememb, povezanih z denarjem in cestami - ne samo pri obdavčitvi motornih vozil, pri katerih bo ključen dejavnik okoljski vidik, temveč tudi pri prometni varnosti, nižje bodo namreč kazni za prehitre voznike. O nekaterih razmišlja Andrej Brglez. Z njim se je pogovarjal Boris Žgajnar.
V začetku novembra je potekal tradicionalni vrh nemške avtomobilske industrije, ki vse bolj nakazuje zeleno spremembo. Glavni industrijski sektor v Nemčiji se brez dvoma ukvarja z največjo preobrazbo avtomobilske industrije v zgodovini, a trajnost ni garancija, ki bi jamčila dobro prodajo. Več o smernicah prihodnosti pa Andrej Brglez v pogovoru z Borisom Žgajnarjem.
Dnevi so krajši, čas med vožnjo, ko nam cesto osvetljujejo avtomobilski žarometi pa vse daljši. Danes torej nekaj več o avtomobilskih lučeh, ki so pri izbiri avtomobila eden izmed tistih dodatnih paketov, na katerega običajno povsem pozabimo. Malokdo ve, da je mogoče na avto namestiti različne luči in, da izbira primernih pomeni razmislek o tem, kakšne so naše vozniške zahteve. O podrobnostih danes Boris Žgajnar v pogovoru z Andrejem Brglezom.
Neveljaven email naslov