Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kar zadeva poletne in zimske pnevmatike, strokovnjaki trdijo (in tudi pri nas pogosto poudarjamo), da se ni priporočljivo voziti s prvimi pozimi in z drugimi poleti. Poletne imajo pozimi slabši oprijem, zimske se poleti na toplem asfaltu hitreje obrabijo, če opozorimo le na dve bistveni stvari. V minulih dneh pa smo lahko po mnogih medijih zasledili, da naj v teh dneh ne hitimo in pustimo še nekaj časa zimske gume, ker je vreme še precej nezanesljivo in temperature tudi bolj zimske, torej tudi asfalt precej hladen. Uroš Suhadolc iz Tehnične podpore kupcem podjetja Goodyear Dunlop Sava Tires med drugim poudarja, da je za daljšo življenjsko dobo pnevmatik pomembna redna kontrola tlaka v pnevmatikah, pa tudi to, da jih vsaj enkrat letno rotiramo, torej da zadnje namestimo spredaj in obratno. Andrej Brglez pa dodaja, da s tem, ko ustrezno skrbimo za gume na svojem avtomobilu, ob tem, da jim podaljšamo življenjsko dobo, naredimo tudi nekaj dobrega za okolje.
Andrej Brglez poudarja, da s tem, ko ustrezno skrbimo za gume na svojem avtomobilu, podaljšamo njihovo življenjsko dobo in posredno naredimo tudi nekaj dobrega za okolje.
Kar zadeva poletne in zimske pnevmatike, strokovnjaki trdijo (in tudi pri nas pogosto poudarjamo), da se ni priporočljivo voziti s prvimi pozimi in z drugimi poleti. Poletne imajo pozimi slabši oprijem, zimske se poleti na toplem asfaltu hitreje obrabijo, če opozorimo le na dve bistveni stvari. V minulih dneh pa smo lahko po mnogih medijih zasledili, da naj v teh dneh ne hitimo in pustimo še nekaj časa zimske gume, ker je vreme še precej nezanesljivo in temperature tudi bolj zimske, torej tudi asfalt precej hladen. Uroš Suhadolc iz Tehnične podpore kupcem podjetja Goodyear Dunlop Sava Tires med drugim poudarja, da je za daljšo življenjsko dobo pnevmatik pomembna redna kontrola tlaka v pnevmatikah, pa tudi to, da jih vsaj enkrat letno rotiramo, torej da zadnje namestimo spredaj in obratno. Andrej Brglez pa dodaja, da s tem, ko ustrezno skrbimo za gume na svojem avtomobilu, ob tem, da jim podaljšamo življenjsko dobo, naredimo tudi nekaj dobrega za okolje.
Spomnimo se - ko smo prvič sedli v mazdo CX-30, smo bili, glede na to, kar so nam pri Mazdi obljubljali, kar malo razočarani. Popolnoma nov dvolitrski bencinski štirivaljnik z največjo močjo 132 kilovatov, ki deluje po načelih dizelskega motorja: tako je bilo oznanilo. Glede na to, da avtomobil tehta manj kot tono in pol, bi moral biti poskočen kot sam vrag, pa naj deluje po dizelskih ali bencinskih načelih, smo si mislili. Ampak izkušnja med vožnjo nas je presenetila. Avtomobil je vse prej kot dirkač, a čez nekaj časa začne voznik dojemati, za kaj pravzaprav gre. Avtomobil ga s svojim umirjenim značajem in izjemno uglajenim načinom vožnje pridobi in osvoji, pa tudi "umiri", bi se lahko reklo. Uživati začneš v natančnosti šeststopenjskega ročnega menjalnika, katerega ročica se premika, kot da bi jo vtaknili v maslo, in v lahkotnosti pospeševanja in premikanja na splošno. Blagi hibridni pogon ob tehnološko dovršenem agregatu še poudarja, da so Mazdini inženirji (ki so v preteklosti že konstruirali nekaj tehnoloških unikatov) vložili zelo veliko truda in znanja v to, da so lahko na koncu ponudili zmogljiv izdelek, ki brez pomoči turbine zmore toliko energije in ob tem doseže povprečno precej prijazno porabo goriva - približno sedem litrov. Če vas tak način delovanja pogonskega sklopa ne prepriča (nekateri pač radi občutijo bolj grobo poskočnost vozila), CX-30 ni za vas. No, da ne bo vse zvenelo tako lenobno; motor pri visokih vrtljajih lahko pokaže več dinamike, vendar - še enkrat poudarimo - ima veliko raje udobje in umirjeno vožnjo. To pa ta elegantni in moderni Mazdin križanec zagotavlja tudi z vsem drugim, ne le z uglajenim motorjem. Izjemno kakovostno izdelano in bogato opremljeno vozilo za malo manj kot 28 tisočakov ponuja malo drugačnosti, ob tem pa tudi veliko žlahtnosti in - upamo si reči - prestiža.
Če je Mazda CX-30 tehnološko posebna in marsikoga preseneti, če jo preizkusi, pa je Audi A3, lahko rečemo avtomobil, ki prinese v vsaki novi generaciji tisto, kar se od njega nekako pričakuje - vse najnovejše tehnološke dodatke, ki jih v tistem času pri koncernu ponujajo. Tako je že od nekdaj in to smo lahko ugotovili tudi pri četrti generaciji tega premijskega vozila, ki smo ga nedavno spoznali. Najprej smo vozili takega z 1.5 litrskim bencinskim agregatom, zdaj nas je obiskal še dizel. Kot je zdaj že nekaj časa v navadi, so ti Nemški prestižni izdelki označeni z dvomestnimi številkami - 35 pove, da je pod pokrovom dvolitrski turbodizel s 110 kilovati moči, menjalnik avtomatiziran sedemstopenjski. Klasika, bi lahko rekli, ali pa: preizkušena kombinacija, ki zagotavlja dovolj dinamike in udobja ter povprečno porabo pod 5 litrov. Sicer pa je tudi vse ostalo klasično, bi lahko rekli: A3 je zasnovan in narejen z željo, da bi bil nekaj več, da ponuja občutek prestiža in seveda v zadnji generaciji sledi usmeritvi sorodstva v koncernu - digitalizacija pri večini vseh opravil, a ob tem še enkrat pohvala snovalcem - nekaj osnovnih funkcij je še vedno možno uravnavati ročno s stikali. Zato avtomobil ni nič manj premijski. Prestiž ima pri Audiju svojo ceno, tudi to velja že od nekdaj. Tako se že osnovna žlahtnost začne kar visoko, potem pa vsaka dodatna dobrota ceno še dodatno zviša. Ampak o tem nima smisla posebej razpredati; tako pač je in poznavalci in ljubitelji Audijev to dobro vedo.
Iz Hyundaija so nam sporočili, da je na slovenske ceste zapeljala popolnoma prenovljena Hyundai Kona - z osveženo podobo - še bolj dinamično in številnimi tehničnimi posodobitvami. Prvič v zgodovini modela je na voljo tudi v športno obarvani različici N Line, ki izžareva še več dinamike. Posodobljena motorna paleta vključuje tako zmogljivejše kot tudi okolju prijazne izbire. Nadgrajene so tudi multimedijske in praktične funkcije. Kaj več o prenovljeni koni pa že kmalu.
Volkswagen je tudi v koronskem letu 2020 ogromno investiral v tehnologije prihodnosti. Znamka je položila temelje za uspešen začetek nove strategije ACCELERATE. Pričakujejo močan zagon e-mobilnosti: leta 2021 naj bi končnim kupcem dobavili več kot 450.000 elektrificiranih avtomobilov – več kot dvakrat toliko kot v lanskem letu. Sistematično se izvaja digitalizacija in Volkswagen bo s poslovnim modelom 2.0 že poleti dosegel prve stranke: v šestih nemških mestih bodo začeli testirati naročniške modele in dodatne funkcije z možnostjo zakupa "na zahtevo". V naslednjih letih si znamka iz tega obeta promet v obsegu več kot sto milijonov evrov. Prav tako bo poleti stekla spletna prodaja vozil.
Še stavek o novem najboljšem avtomobilu na svetu, kot mnogi radi imenujejo Mercedes razred S. Prišla je že 16. generacija, in če je veljalo za nekaj zadnjih, velja tudi za to: S daje smernice za prihodnost in prinaša kopico tehnoloških bombončkov, ki nas peljejo naprej v prihodnost. Recimo: če se odpeljete od doma in imate možnost povezati se z vašim pametnim domom, potem lahko med vožnjo preverite, če ste recimo izklopili likalnik. Skratka, marsikaj, kar je včeraj pomenilo znanstveno fantastiko, je v novem S-u zdaj realnost.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Kar zadeva poletne in zimske pnevmatike, strokovnjaki trdijo (in tudi pri nas pogosto poudarjamo), da se ni priporočljivo voziti s prvimi pozimi in z drugimi poleti. Poletne imajo pozimi slabši oprijem, zimske se poleti na toplem asfaltu hitreje obrabijo, če opozorimo le na dve bistveni stvari. V minulih dneh pa smo lahko po mnogih medijih zasledili, da naj v teh dneh ne hitimo in pustimo še nekaj časa zimske gume, ker je vreme še precej nezanesljivo in temperature tudi bolj zimske, torej tudi asfalt precej hladen. Uroš Suhadolc iz Tehnične podpore kupcem podjetja Goodyear Dunlop Sava Tires med drugim poudarja, da je za daljšo življenjsko dobo pnevmatik pomembna redna kontrola tlaka v pnevmatikah, pa tudi to, da jih vsaj enkrat letno rotiramo, torej da zadnje namestimo spredaj in obratno. Andrej Brglez pa dodaja, da s tem, ko ustrezno skrbimo za gume na svojem avtomobilu, ob tem, da jim podaljšamo življenjsko dobo, naredimo tudi nekaj dobrega za okolje.
Andrej Brglez poudarja, da s tem, ko ustrezno skrbimo za gume na svojem avtomobilu, podaljšamo njihovo življenjsko dobo in posredno naredimo tudi nekaj dobrega za okolje.
Kar zadeva poletne in zimske pnevmatike, strokovnjaki trdijo (in tudi pri nas pogosto poudarjamo), da se ni priporočljivo voziti s prvimi pozimi in z drugimi poleti. Poletne imajo pozimi slabši oprijem, zimske se poleti na toplem asfaltu hitreje obrabijo, če opozorimo le na dve bistveni stvari. V minulih dneh pa smo lahko po mnogih medijih zasledili, da naj v teh dneh ne hitimo in pustimo še nekaj časa zimske gume, ker je vreme še precej nezanesljivo in temperature tudi bolj zimske, torej tudi asfalt precej hladen. Uroš Suhadolc iz Tehnične podpore kupcem podjetja Goodyear Dunlop Sava Tires med drugim poudarja, da je za daljšo življenjsko dobo pnevmatik pomembna redna kontrola tlaka v pnevmatikah, pa tudi to, da jih vsaj enkrat letno rotiramo, torej da zadnje namestimo spredaj in obratno. Andrej Brglez pa dodaja, da s tem, ko ustrezno skrbimo za gume na svojem avtomobilu, ob tem, da jim podaljšamo življenjsko dobo, naredimo tudi nekaj dobrega za okolje.
Spomnimo se - ko smo prvič sedli v mazdo CX-30, smo bili, glede na to, kar so nam pri Mazdi obljubljali, kar malo razočarani. Popolnoma nov dvolitrski bencinski štirivaljnik z največjo močjo 132 kilovatov, ki deluje po načelih dizelskega motorja: tako je bilo oznanilo. Glede na to, da avtomobil tehta manj kot tono in pol, bi moral biti poskočen kot sam vrag, pa naj deluje po dizelskih ali bencinskih načelih, smo si mislili. Ampak izkušnja med vožnjo nas je presenetila. Avtomobil je vse prej kot dirkač, a čez nekaj časa začne voznik dojemati, za kaj pravzaprav gre. Avtomobil ga s svojim umirjenim značajem in izjemno uglajenim načinom vožnje pridobi in osvoji, pa tudi "umiri", bi se lahko reklo. Uživati začneš v natančnosti šeststopenjskega ročnega menjalnika, katerega ročica se premika, kot da bi jo vtaknili v maslo, in v lahkotnosti pospeševanja in premikanja na splošno. Blagi hibridni pogon ob tehnološko dovršenem agregatu še poudarja, da so Mazdini inženirji (ki so v preteklosti že konstruirali nekaj tehnoloških unikatov) vložili zelo veliko truda in znanja v to, da so lahko na koncu ponudili zmogljiv izdelek, ki brez pomoči turbine zmore toliko energije in ob tem doseže povprečno precej prijazno porabo goriva - približno sedem litrov. Če vas tak način delovanja pogonskega sklopa ne prepriča (nekateri pač radi občutijo bolj grobo poskočnost vozila), CX-30 ni za vas. No, da ne bo vse zvenelo tako lenobno; motor pri visokih vrtljajih lahko pokaže več dinamike, vendar - še enkrat poudarimo - ima veliko raje udobje in umirjeno vožnjo. To pa ta elegantni in moderni Mazdin križanec zagotavlja tudi z vsem drugim, ne le z uglajenim motorjem. Izjemno kakovostno izdelano in bogato opremljeno vozilo za malo manj kot 28 tisočakov ponuja malo drugačnosti, ob tem pa tudi veliko žlahtnosti in - upamo si reči - prestiža.
Če je Mazda CX-30 tehnološko posebna in marsikoga preseneti, če jo preizkusi, pa je Audi A3, lahko rečemo avtomobil, ki prinese v vsaki novi generaciji tisto, kar se od njega nekako pričakuje - vse najnovejše tehnološke dodatke, ki jih v tistem času pri koncernu ponujajo. Tako je že od nekdaj in to smo lahko ugotovili tudi pri četrti generaciji tega premijskega vozila, ki smo ga nedavno spoznali. Najprej smo vozili takega z 1.5 litrskim bencinskim agregatom, zdaj nas je obiskal še dizel. Kot je zdaj že nekaj časa v navadi, so ti Nemški prestižni izdelki označeni z dvomestnimi številkami - 35 pove, da je pod pokrovom dvolitrski turbodizel s 110 kilovati moči, menjalnik avtomatiziran sedemstopenjski. Klasika, bi lahko rekli, ali pa: preizkušena kombinacija, ki zagotavlja dovolj dinamike in udobja ter povprečno porabo pod 5 litrov. Sicer pa je tudi vse ostalo klasično, bi lahko rekli: A3 je zasnovan in narejen z željo, da bi bil nekaj več, da ponuja občutek prestiža in seveda v zadnji generaciji sledi usmeritvi sorodstva v koncernu - digitalizacija pri večini vseh opravil, a ob tem še enkrat pohvala snovalcem - nekaj osnovnih funkcij je še vedno možno uravnavati ročno s stikali. Zato avtomobil ni nič manj premijski. Prestiž ima pri Audiju svojo ceno, tudi to velja že od nekdaj. Tako se že osnovna žlahtnost začne kar visoko, potem pa vsaka dodatna dobrota ceno še dodatno zviša. Ampak o tem nima smisla posebej razpredati; tako pač je in poznavalci in ljubitelji Audijev to dobro vedo.
Iz Hyundaija so nam sporočili, da je na slovenske ceste zapeljala popolnoma prenovljena Hyundai Kona - z osveženo podobo - še bolj dinamično in številnimi tehničnimi posodobitvami. Prvič v zgodovini modela je na voljo tudi v športno obarvani različici N Line, ki izžareva še več dinamike. Posodobljena motorna paleta vključuje tako zmogljivejše kot tudi okolju prijazne izbire. Nadgrajene so tudi multimedijske in praktične funkcije. Kaj več o prenovljeni koni pa že kmalu.
Volkswagen je tudi v koronskem letu 2020 ogromno investiral v tehnologije prihodnosti. Znamka je položila temelje za uspešen začetek nove strategije ACCELERATE. Pričakujejo močan zagon e-mobilnosti: leta 2021 naj bi končnim kupcem dobavili več kot 450.000 elektrificiranih avtomobilov – več kot dvakrat toliko kot v lanskem letu. Sistematično se izvaja digitalizacija in Volkswagen bo s poslovnim modelom 2.0 že poleti dosegel prve stranke: v šestih nemških mestih bodo začeli testirati naročniške modele in dodatne funkcije z možnostjo zakupa "na zahtevo". V naslednjih letih si znamka iz tega obeta promet v obsegu več kot sto milijonov evrov. Prav tako bo poleti stekla spletna prodaja vozil.
Še stavek o novem najboljšem avtomobilu na svetu, kot mnogi radi imenujejo Mercedes razred S. Prišla je že 16. generacija, in če je veljalo za nekaj zadnjih, velja tudi za to: S daje smernice za prihodnost in prinaša kopico tehnoloških bombončkov, ki nas peljejo naprej v prihodnost. Recimo: če se odpeljete od doma in imate možnost povezati se z vašim pametnim domom, potem lahko med vožnjo preverite, če ste recimo izklopili likalnik. Skratka, marsikaj, kar je včeraj pomenilo znanstveno fantastiko, je v novem S-u zdaj realnost.
V minutah za mobilnost še enkrat spomnimo, da je Slovenija geografsko zelo razgibana, da so poti, po katerih hodijo otroci v šolo, zelo zelo različne in da se Slovenija uvršča med države, v katerih je varnost otrok na zelo visokem nivoju.
Eden izmed ključnih razlogov, zakaj je Dunaj najboljše mesto na svetu za življenje, je zagotovo učinkovit javni promet. Podzemna železnica, tramvaji, avtobusi in vlaki ponujajo možnost hitre in poceni mobilnosti po celotnem mestu, vedno več ljudi tudi kolesari po dobro urejenih stezah, pešcem so namenjeni celo pametni semaforji. V avstrijski prestolnici načrtujejo še bolj učinkovito in okolju bolj prijazno mobilnost, eden izmed ključnih ciljev je, da bi imeli na 1000 prebivalcev samo še 250 avtomobilov, želijo si mesto pešcev in kolesarjev, med drugim razvijajo mrežo in infrastrukturo za tovorna kolesa. S prometom prihodnosti se ukvarjajo v posebnem mestnem mislišču Smart Wien. Kaj se lahko naučimo iz dunajskih praks in vizij? Preverjal je Luka Hvalc.
Tovorna kolesa so robustni dvo- ali tricikli, ki imajo prikolico ali prtljažnik že vgrajen. Na naših cestah in kolesarskih stezah jih še ne vidimo veliko, so pa skoraj obvezna oprema družin na Danskem in v zadnjih letih tudi v Berlinu. V nemški prestolnici smo spoznavali, kako eden od zadnjih hitov nove mobilnosti deluje v praksi.
Irska je velika za dobre tri Slovenije, ima 4,7 milijona prebivalcev. Obe državi se soočata s podobnimi prometnimi izzivi, predvsem kako zagotoviti učinkovit javni promet in periferijo bolje povezati z mesti. Na Irskem želijo s konkretnim akcijskim načrtom v naslednjih letih občutno povečati število uporabnikov javnega prometa in hkrati vsaj za 10 odstotkov zmanjšati število prevoženih kilometrov z avtomobili na fosilna goriva. Kako bodo ozelenili javni promet? Katere so še druge prakse, ki bi jih morda kazalo posnemati? Kako trajnostno urejajo promet v prestolnici Dublin in kaj je knjižnica koles?
Gneče na cestah in zastoji – tudi letos smo jim priča. Tistih, ki potujejo z avtomobili, je še vedno veliko, morda celo več kot pred leti. Da je avtomobil še vedno zmagovalec, kar zadeva poletna počitniška potovanja, potrjuje tudi Andrej Brglez.
Najbrž ga ni junaka, ki ne bi že kdaj za volanom začutil t. i. spomladansko utrujenost, nekaterim se razvleče tudi na druge letne čase. Ko smo aktivni udeleženci v prometu, zna biti taka utrujenost zelo neugodna, tudi nevarna. Malo pobrskajte po spominu in hitro se boste spomnili, da vas je že kdaj med vožnjo nadlegovala - vsem žal ne uspe, da bi do konca vožnje obdržali odprte oči. Praktično ga ni recepta, ki bi nas obdržal budne, razen morda krajšega odmora z drmežem. Da spomladanska utrujenost obstaja, potrjuje tudi Andrej Brglez.
O testu dvanajstih otroških koles z 20-palčnimi kolesi različnih cenovnih razredov, ki ga je opravila AMZS. To so kolesa, s katerimi otroci naredijo korak dlje v smeri odraslosti in tudi neodvisnosti od staršev. Ena od ugotovitev testa pravi, da je kar pet dražjih otroških koles zaradi varnostnih pomanjkljivosti dobilo slabšo oceno. Torej je test znova dokazal, da visoka cena ne zagotavlja nujno večje kakovosti.
V starem mestnem jedru Kranja, kjer je podobno kot tudi v drugih mestih po Sloveniji vozlišče neštetih poti, bomo spremljali sodoben mobilnostni mestni utrip. Pripravljen bo poligon, na katerega se bodo lahko mimoidoči podali z različnimi urbanimi prevoznimi sredstvi; tako se dogajajo "trki" različnih prevoznih sredstev in hitrosti. Nazorno prikažemo, da niti zakonske omejitve niti posodabljanje infrastrukture ne morejo slediti hitremu tempu razvoja novih mobilnosti v mestih, zato je za varno ter udobno mestno premikanje nujno sobivanje in sodelovanje.
V Centru varne vožnje AMZS na Vranskem je bilo še zadnje dejanje letošnjega izbora za najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika Slovenije. V finalu je tekmovalo deset deklet in deset fantov, največ znanja in veščin pa sta pokazala 24-letna študentka fizioterapije Ana Menegalija in 20-letni študent višje policijske šole Matic Tovornik, ki bosta Slovenijo zastopala na FIA evropskem tekmovanju za najboljšega mladega voznika, ki bo oktobra v Avstriji. Tekmovanje so komentirali predstavnik policije Matjaž Leskovar, predsednica Rdečega križa Slovenije Vesna Mikuž in vodja področja varna mobilnost pri AMZS Erik Logar.
Električnih vozil je na cesti vse več, zato marsikoga zanima, kako je s servisom, kakšni so predpisani intervali in ali so kakšne razlike med servisiranjem električnega in klasičnega vozila.
Že 100 in več let je tega, kar se je tudi v avtomobilski industriji razvil odnos med delodajalcem in delojemalcem, in seveda je jasno, da so se kmalu začeli pojavljati konflikti, nesoglasja, pogajanja, iskanja razmerja za primerno plačilo in boljše pogoje dela, pa seveda tudi stavke.
Ve se, da so motoristi ena izmed najbolj izpostavljenih in ranljivih skupin udeležencev v prometu. Po letu 2021, ki je bilo za motoriste in mopediste res črno, je bila lani statistika manj neprijazna, upamo seveda, da bo letos še manj nesreč. Andrej Brglez spomni, kaj je najpomembneje zdaj spomladi, da čim bolj zmanjšamo možnost, da se nam zgodi kaj neprijetnega, potem pa še Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije, opozori, da niso vedno vsega krivi le motoristi.
Baterije nas spremljajo že zelo dolgo, a še nikoli se nismo toliko pogovarjali o njih kot v zadnjih letih, ko so jih začeli vgrajevati v električne avtomobile. Postajajo nekakšen center zelenega energetskega prehoda, mi pa živimo v regiji, ki je baterijsko izjemno močna. V Sloveniji imamo veliko znanja na področju kemije. O tem spregovori dr. Robert Dominko s Kemijskega inštituta v Ljubljani, ki je eden izmed najboljših inštitutov za raziskovanje baterijske kemije na svetu.
Finska prestolnica ima učinkovit javni promet, ki temelji na učinkovitem prepletu tramvajev, vlakov, metroja in avtobusov. Vrhunska digitalizacija omogoča odlično dostopnost, javni upravljalec prometa pa se namerava celo povezovati s komercialnimi ponudniki kot sta Uber in Bolt, saj je končni cilj še večja učinkovitost prometa in manj avtomobilov v središču mesta. Kaj se lahko naučimo iz finskega primera?
Poleg novosti v avtomobilsko-prometnem svetu, sledi še sprehod po Beograjskem sejmu avtomobilov. Nabirali smo vtise pri obiskovalcih in se spraševali, kako jim še vedno uspeva pripraviti tako razstavo, medtem ko tovrstni mednarodni saloni drugod po svetu zapirajo vrata.
Tokrat bodo minute za mobilnost spet precej naelektrene. Janez Martinčič in Andrej Brglez ugotavljata, da je električna mobilnost dejstvo, da je avtomobilov iz dneva v dan vedno več in da pravzaprav nima smisla debatirati in se prepirati, ali bi ali ne bi na elektriko. Usmeritev je zapovedana in treba se bo pač prilagoditi. Res nima smisla, da se polariziramo še na tem področju.
Pred 50 leti je nemški avtomobilski klub ADAC izvedel in objavil prvi test pnevmatik. Tako so zdaj avtomobilski klubi in potrošniške organizacije, ki sodelujejo pri testih pripravili test 50-letnih pnevmatik. To je tudi prvi test, pri katerem so v skupno oceno vključena tudi trajnostna merila.
Sašo Knez je trboveljski podjetnik, ki ga je v poslovne vode potegnilo navdušenje do letenja. V podjetju so med drugim specializirani tudi za sestavljanje simulatorjev letenja in ker zeleni prehod zadeva tudi letala, je elektrifikacija na tem področju seveda ena od vodilnih tem.
V tem stoletju v Sloveniji še nismo imeli tako skromne prodaje novih osebnih avtomobilov. Pod 50 tisoč je bilo prodanih le še leta 2012, zdaj pa smo torej dosegli nov rekord, prodanih je bilo le nekaj čez 46 tisoč vozil.
Nemčija je znana kot edina država v Evropi, kjer ni omejitve hitrosti na avtomobilskih cestah. No, od vseh avtocest jih je približno tretjina, kjer zares ni omejitev, pa še tam je po večini gneča, tako da o kakšnih visokih hitrostih lahko samo sanjamo. Zdaj ni prvič, da so v Nemčiji spet glasnejši tisti, ki bi radi uzakonili omejitev hitrosti, in morda jim bo nekoč tudi uspelo, a za zdaj se zdi, da bo ostalo vse tako, kot je bilo. Andrej Brglez spomni, da so prav v Nemčiji pred dobrim stoletjem zgradili prve kilometre avtomobilske ceste.
Neveljaven email naslov