Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kar zadeva poletne in zimske pnevmatike, strokovnjaki trdijo (in tudi pri nas pogosto poudarjamo), da se ni priporočljivo voziti s prvimi pozimi in z drugimi poleti. Poletne imajo pozimi slabši oprijem, zimske se poleti na toplem asfaltu hitreje obrabijo, če opozorimo le na dve bistveni stvari. V minulih dneh pa smo lahko po mnogih medijih zasledili, da naj v teh dneh ne hitimo in pustimo še nekaj časa zimske gume, ker je vreme še precej nezanesljivo in temperature tudi bolj zimske, torej tudi asfalt precej hladen. Uroš Suhadolc iz Tehnične podpore kupcem podjetja Goodyear Dunlop Sava Tires med drugim poudarja, da je za daljšo življenjsko dobo pnevmatik pomembna redna kontrola tlaka v pnevmatikah, pa tudi to, da jih vsaj enkrat letno rotiramo, torej da zadnje namestimo spredaj in obratno. Andrej Brglez pa dodaja, da s tem, ko ustrezno skrbimo za gume na svojem avtomobilu, ob tem, da jim podaljšamo življenjsko dobo, naredimo tudi nekaj dobrega za okolje.
Andrej Brglez poudarja, da s tem, ko ustrezno skrbimo za gume na svojem avtomobilu, podaljšamo njihovo življenjsko dobo in posredno naredimo tudi nekaj dobrega za okolje.
Kar zadeva poletne in zimske pnevmatike, strokovnjaki trdijo (in tudi pri nas pogosto poudarjamo), da se ni priporočljivo voziti s prvimi pozimi in z drugimi poleti. Poletne imajo pozimi slabši oprijem, zimske se poleti na toplem asfaltu hitreje obrabijo, če opozorimo le na dve bistveni stvari. V minulih dneh pa smo lahko po mnogih medijih zasledili, da naj v teh dneh ne hitimo in pustimo še nekaj časa zimske gume, ker je vreme še precej nezanesljivo in temperature tudi bolj zimske, torej tudi asfalt precej hladen. Uroš Suhadolc iz Tehnične podpore kupcem podjetja Goodyear Dunlop Sava Tires med drugim poudarja, da je za daljšo življenjsko dobo pnevmatik pomembna redna kontrola tlaka v pnevmatikah, pa tudi to, da jih vsaj enkrat letno rotiramo, torej da zadnje namestimo spredaj in obratno. Andrej Brglez pa dodaja, da s tem, ko ustrezno skrbimo za gume na svojem avtomobilu, ob tem, da jim podaljšamo življenjsko dobo, naredimo tudi nekaj dobrega za okolje.
Spomnimo se - ko smo prvič sedli v mazdo CX-30, smo bili, glede na to, kar so nam pri Mazdi obljubljali, kar malo razočarani. Popolnoma nov dvolitrski bencinski štirivaljnik z največjo močjo 132 kilovatov, ki deluje po načelih dizelskega motorja: tako je bilo oznanilo. Glede na to, da avtomobil tehta manj kot tono in pol, bi moral biti poskočen kot sam vrag, pa naj deluje po dizelskih ali bencinskih načelih, smo si mislili. Ampak izkušnja med vožnjo nas je presenetila. Avtomobil je vse prej kot dirkač, a čez nekaj časa začne voznik dojemati, za kaj pravzaprav gre. Avtomobil ga s svojim umirjenim značajem in izjemno uglajenim načinom vožnje pridobi in osvoji, pa tudi "umiri", bi se lahko reklo. Uživati začneš v natančnosti šeststopenjskega ročnega menjalnika, katerega ročica se premika, kot da bi jo vtaknili v maslo, in v lahkotnosti pospeševanja in premikanja na splošno. Blagi hibridni pogon ob tehnološko dovršenem agregatu še poudarja, da so Mazdini inženirji (ki so v preteklosti že konstruirali nekaj tehnoloških unikatov) vložili zelo veliko truda in znanja v to, da so lahko na koncu ponudili zmogljiv izdelek, ki brez pomoči turbine zmore toliko energije in ob tem doseže povprečno precej prijazno porabo goriva - približno sedem litrov. Če vas tak način delovanja pogonskega sklopa ne prepriča (nekateri pač radi občutijo bolj grobo poskočnost vozila), CX-30 ni za vas. No, da ne bo vse zvenelo tako lenobno; motor pri visokih vrtljajih lahko pokaže več dinamike, vendar - še enkrat poudarimo - ima veliko raje udobje in umirjeno vožnjo. To pa ta elegantni in moderni Mazdin križanec zagotavlja tudi z vsem drugim, ne le z uglajenim motorjem. Izjemno kakovostno izdelano in bogato opremljeno vozilo za malo manj kot 28 tisočakov ponuja malo drugačnosti, ob tem pa tudi veliko žlahtnosti in - upamo si reči - prestiža.
Če je Mazda CX-30 tehnološko posebna in marsikoga preseneti, če jo preizkusi, pa je Audi A3, lahko rečemo avtomobil, ki prinese v vsaki novi generaciji tisto, kar se od njega nekako pričakuje - vse najnovejše tehnološke dodatke, ki jih v tistem času pri koncernu ponujajo. Tako je že od nekdaj in to smo lahko ugotovili tudi pri četrti generaciji tega premijskega vozila, ki smo ga nedavno spoznali. Najprej smo vozili takega z 1.5 litrskim bencinskim agregatom, zdaj nas je obiskal še dizel. Kot je zdaj že nekaj časa v navadi, so ti Nemški prestižni izdelki označeni z dvomestnimi številkami - 35 pove, da je pod pokrovom dvolitrski turbodizel s 110 kilovati moči, menjalnik avtomatiziran sedemstopenjski. Klasika, bi lahko rekli, ali pa: preizkušena kombinacija, ki zagotavlja dovolj dinamike in udobja ter povprečno porabo pod 5 litrov. Sicer pa je tudi vse ostalo klasično, bi lahko rekli: A3 je zasnovan in narejen z željo, da bi bil nekaj več, da ponuja občutek prestiža in seveda v zadnji generaciji sledi usmeritvi sorodstva v koncernu - digitalizacija pri večini vseh opravil, a ob tem še enkrat pohvala snovalcem - nekaj osnovnih funkcij je še vedno možno uravnavati ročno s stikali. Zato avtomobil ni nič manj premijski. Prestiž ima pri Audiju svojo ceno, tudi to velja že od nekdaj. Tako se že osnovna žlahtnost začne kar visoko, potem pa vsaka dodatna dobrota ceno še dodatno zviša. Ampak o tem nima smisla posebej razpredati; tako pač je in poznavalci in ljubitelji Audijev to dobro vedo.
Iz Hyundaija so nam sporočili, da je na slovenske ceste zapeljala popolnoma prenovljena Hyundai Kona - z osveženo podobo - še bolj dinamično in številnimi tehničnimi posodobitvami. Prvič v zgodovini modela je na voljo tudi v športno obarvani različici N Line, ki izžareva še več dinamike. Posodobljena motorna paleta vključuje tako zmogljivejše kot tudi okolju prijazne izbire. Nadgrajene so tudi multimedijske in praktične funkcije. Kaj več o prenovljeni koni pa že kmalu.
Volkswagen je tudi v koronskem letu 2020 ogromno investiral v tehnologije prihodnosti. Znamka je položila temelje za uspešen začetek nove strategije ACCELERATE. Pričakujejo močan zagon e-mobilnosti: leta 2021 naj bi končnim kupcem dobavili več kot 450.000 elektrificiranih avtomobilov – več kot dvakrat toliko kot v lanskem letu. Sistematično se izvaja digitalizacija in Volkswagen bo s poslovnim modelom 2.0 že poleti dosegel prve stranke: v šestih nemških mestih bodo začeli testirati naročniške modele in dodatne funkcije z možnostjo zakupa "na zahtevo". V naslednjih letih si znamka iz tega obeta promet v obsegu več kot sto milijonov evrov. Prav tako bo poleti stekla spletna prodaja vozil.
Še stavek o novem najboljšem avtomobilu na svetu, kot mnogi radi imenujejo Mercedes razred S. Prišla je že 16. generacija, in če je veljalo za nekaj zadnjih, velja tudi za to: S daje smernice za prihodnost in prinaša kopico tehnoloških bombončkov, ki nas peljejo naprej v prihodnost. Recimo: če se odpeljete od doma in imate možnost povezati se z vašim pametnim domom, potem lahko med vožnjo preverite, če ste recimo izklopili likalnik. Skratka, marsikaj, kar je včeraj pomenilo znanstveno fantastiko, je v novem S-u zdaj realnost.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Kar zadeva poletne in zimske pnevmatike, strokovnjaki trdijo (in tudi pri nas pogosto poudarjamo), da se ni priporočljivo voziti s prvimi pozimi in z drugimi poleti. Poletne imajo pozimi slabši oprijem, zimske se poleti na toplem asfaltu hitreje obrabijo, če opozorimo le na dve bistveni stvari. V minulih dneh pa smo lahko po mnogih medijih zasledili, da naj v teh dneh ne hitimo in pustimo še nekaj časa zimske gume, ker je vreme še precej nezanesljivo in temperature tudi bolj zimske, torej tudi asfalt precej hladen. Uroš Suhadolc iz Tehnične podpore kupcem podjetja Goodyear Dunlop Sava Tires med drugim poudarja, da je za daljšo življenjsko dobo pnevmatik pomembna redna kontrola tlaka v pnevmatikah, pa tudi to, da jih vsaj enkrat letno rotiramo, torej da zadnje namestimo spredaj in obratno. Andrej Brglez pa dodaja, da s tem, ko ustrezno skrbimo za gume na svojem avtomobilu, ob tem, da jim podaljšamo življenjsko dobo, naredimo tudi nekaj dobrega za okolje.
Andrej Brglez poudarja, da s tem, ko ustrezno skrbimo za gume na svojem avtomobilu, podaljšamo njihovo življenjsko dobo in posredno naredimo tudi nekaj dobrega za okolje.
Kar zadeva poletne in zimske pnevmatike, strokovnjaki trdijo (in tudi pri nas pogosto poudarjamo), da se ni priporočljivo voziti s prvimi pozimi in z drugimi poleti. Poletne imajo pozimi slabši oprijem, zimske se poleti na toplem asfaltu hitreje obrabijo, če opozorimo le na dve bistveni stvari. V minulih dneh pa smo lahko po mnogih medijih zasledili, da naj v teh dneh ne hitimo in pustimo še nekaj časa zimske gume, ker je vreme še precej nezanesljivo in temperature tudi bolj zimske, torej tudi asfalt precej hladen. Uroš Suhadolc iz Tehnične podpore kupcem podjetja Goodyear Dunlop Sava Tires med drugim poudarja, da je za daljšo življenjsko dobo pnevmatik pomembna redna kontrola tlaka v pnevmatikah, pa tudi to, da jih vsaj enkrat letno rotiramo, torej da zadnje namestimo spredaj in obratno. Andrej Brglez pa dodaja, da s tem, ko ustrezno skrbimo za gume na svojem avtomobilu, ob tem, da jim podaljšamo življenjsko dobo, naredimo tudi nekaj dobrega za okolje.
Spomnimo se - ko smo prvič sedli v mazdo CX-30, smo bili, glede na to, kar so nam pri Mazdi obljubljali, kar malo razočarani. Popolnoma nov dvolitrski bencinski štirivaljnik z največjo močjo 132 kilovatov, ki deluje po načelih dizelskega motorja: tako je bilo oznanilo. Glede na to, da avtomobil tehta manj kot tono in pol, bi moral biti poskočen kot sam vrag, pa naj deluje po dizelskih ali bencinskih načelih, smo si mislili. Ampak izkušnja med vožnjo nas je presenetila. Avtomobil je vse prej kot dirkač, a čez nekaj časa začne voznik dojemati, za kaj pravzaprav gre. Avtomobil ga s svojim umirjenim značajem in izjemno uglajenim načinom vožnje pridobi in osvoji, pa tudi "umiri", bi se lahko reklo. Uživati začneš v natančnosti šeststopenjskega ročnega menjalnika, katerega ročica se premika, kot da bi jo vtaknili v maslo, in v lahkotnosti pospeševanja in premikanja na splošno. Blagi hibridni pogon ob tehnološko dovršenem agregatu še poudarja, da so Mazdini inženirji (ki so v preteklosti že konstruirali nekaj tehnoloških unikatov) vložili zelo veliko truda in znanja v to, da so lahko na koncu ponudili zmogljiv izdelek, ki brez pomoči turbine zmore toliko energije in ob tem doseže povprečno precej prijazno porabo goriva - približno sedem litrov. Če vas tak način delovanja pogonskega sklopa ne prepriča (nekateri pač radi občutijo bolj grobo poskočnost vozila), CX-30 ni za vas. No, da ne bo vse zvenelo tako lenobno; motor pri visokih vrtljajih lahko pokaže več dinamike, vendar - še enkrat poudarimo - ima veliko raje udobje in umirjeno vožnjo. To pa ta elegantni in moderni Mazdin križanec zagotavlja tudi z vsem drugim, ne le z uglajenim motorjem. Izjemno kakovostno izdelano in bogato opremljeno vozilo za malo manj kot 28 tisočakov ponuja malo drugačnosti, ob tem pa tudi veliko žlahtnosti in - upamo si reči - prestiža.
Če je Mazda CX-30 tehnološko posebna in marsikoga preseneti, če jo preizkusi, pa je Audi A3, lahko rečemo avtomobil, ki prinese v vsaki novi generaciji tisto, kar se od njega nekako pričakuje - vse najnovejše tehnološke dodatke, ki jih v tistem času pri koncernu ponujajo. Tako je že od nekdaj in to smo lahko ugotovili tudi pri četrti generaciji tega premijskega vozila, ki smo ga nedavno spoznali. Najprej smo vozili takega z 1.5 litrskim bencinskim agregatom, zdaj nas je obiskal še dizel. Kot je zdaj že nekaj časa v navadi, so ti Nemški prestižni izdelki označeni z dvomestnimi številkami - 35 pove, da je pod pokrovom dvolitrski turbodizel s 110 kilovati moči, menjalnik avtomatiziran sedemstopenjski. Klasika, bi lahko rekli, ali pa: preizkušena kombinacija, ki zagotavlja dovolj dinamike in udobja ter povprečno porabo pod 5 litrov. Sicer pa je tudi vse ostalo klasično, bi lahko rekli: A3 je zasnovan in narejen z željo, da bi bil nekaj več, da ponuja občutek prestiža in seveda v zadnji generaciji sledi usmeritvi sorodstva v koncernu - digitalizacija pri večini vseh opravil, a ob tem še enkrat pohvala snovalcem - nekaj osnovnih funkcij je še vedno možno uravnavati ročno s stikali. Zato avtomobil ni nič manj premijski. Prestiž ima pri Audiju svojo ceno, tudi to velja že od nekdaj. Tako se že osnovna žlahtnost začne kar visoko, potem pa vsaka dodatna dobrota ceno še dodatno zviša. Ampak o tem nima smisla posebej razpredati; tako pač je in poznavalci in ljubitelji Audijev to dobro vedo.
Iz Hyundaija so nam sporočili, da je na slovenske ceste zapeljala popolnoma prenovljena Hyundai Kona - z osveženo podobo - še bolj dinamično in številnimi tehničnimi posodobitvami. Prvič v zgodovini modela je na voljo tudi v športno obarvani različici N Line, ki izžareva še več dinamike. Posodobljena motorna paleta vključuje tako zmogljivejše kot tudi okolju prijazne izbire. Nadgrajene so tudi multimedijske in praktične funkcije. Kaj več o prenovljeni koni pa že kmalu.
Volkswagen je tudi v koronskem letu 2020 ogromno investiral v tehnologije prihodnosti. Znamka je položila temelje za uspešen začetek nove strategije ACCELERATE. Pričakujejo močan zagon e-mobilnosti: leta 2021 naj bi končnim kupcem dobavili več kot 450.000 elektrificiranih avtomobilov – več kot dvakrat toliko kot v lanskem letu. Sistematično se izvaja digitalizacija in Volkswagen bo s poslovnim modelom 2.0 že poleti dosegel prve stranke: v šestih nemških mestih bodo začeli testirati naročniške modele in dodatne funkcije z možnostjo zakupa "na zahtevo". V naslednjih letih si znamka iz tega obeta promet v obsegu več kot sto milijonov evrov. Prav tako bo poleti stekla spletna prodaja vozil.
Še stavek o novem najboljšem avtomobilu na svetu, kot mnogi radi imenujejo Mercedes razred S. Prišla je že 16. generacija, in če je veljalo za nekaj zadnjih, velja tudi za to: S daje smernice za prihodnost in prinaša kopico tehnoloških bombončkov, ki nas peljejo naprej v prihodnost. Recimo: če se odpeljete od doma in imate možnost povezati se z vašim pametnim domom, potem lahko med vožnjo preverite, če ste recimo izklopili likalnik. Skratka, marsikaj, kar je včeraj pomenilo znanstveno fantastiko, je v novem S-u zdaj realnost.
Avtomobilski saloni – vsi vemo, da se jim zadnje čase slabo piše. Letošnja pomladanska Ženeva je odpadla, osredni jesenski evropski salon pa je doživel kar nekaj sprememb. Najprej - ne bo več v Frankfurtu, temveč v Munchnu, manjkala bo kopica avtomobilskih znamk, spremenjena pa bo tudi vsebina. Andrej Brglez razloži, da je logično, da sejmi doživljajo take korenite spremembe, saj se spreminja celotna mobilnost.
Spomnimo se, v nekdanji "Jugi" je pred 40, 50 leti veliko pomenilo, če je nekdo imel recimo golfa, ki je bil nemški. Koliko je dandanes še pomembno, da je recimo golf izdelan v Nemčiji, Fiat v Italiji, pa Renault v Franciji. Je kaj drugače, če so avtomobili izdelani recimo v Španiji, Turčiji, na Poljskem, ali recimo v Južni Ameriki? V bistvu pa gre za to, da določene komponente za vse znamke avtomobilov (ali pa vsaj za večino) izdelujejo ene in iste tovarne, ki so na Tajskem, v Koreji, na Kitajskem. Ali je potem za kupca sploh še pomembna informacija, kje je avtomobil izdelan? Andrej Brglez pravi, da kupce seveda to še vedno zanima, čeprav v resnici vedo, da posamezne komponente avtomobilov prihajajo iz vseh koncev sveta.
Pred dnevi je začela veljati novela Zakona o pravilih cestnega prometa. Sprememb je kar nekaj – o nekaterih se pogovarjamo glasneje, o drugih manj, se nam morda zdijo manj pomembne ali pa bolj sprejemljive. Andrej Brglez o nekaterih, in še razmišljanje o tem, kakšen smisel ima pravzaprav višanje ali pa tudi nižanje kazni.
Pred dnevi je začela veljati novela Zakona o pravilih cestnega prometa. Sprememb je kar nekaj – o nekaterih se pogovarjamo glasneje, o drugih manj, morda se nam zdijo manj pomembne ali pa bolj sprejemljive. Kakšen smisel ima višanje ali pa tudi nižanje predpisanih kazni za prometne prekrške? Kako se bodo slovenski vozniki navadili zavijanja desno ob rdeči luči v križiščih? Gost oddaje je Andrej Brglez iz AMZS.
Olimpijske igre so mimo. Nedvomno velik zalogaj za organizatorje, ob tem pa je treba poudariti, da je tudi transport ena od pomembnih dejavnosti ob takem dogodku. Običajno je, da prevzame nalogo eden izmed avtomobilskih proizvajalcev, najpogosteje je to kakšna od domačih znamk. To je dobrodošel poligon za promocijo znamke ali določenih modelov znamke, poudarjata Janez Martinčič in Andrej Brglez, ki je v potrditev tega segel nekaj olimpijad nazaj v zgodovino.
Električni avti – ko omenimo tovrstna vozila, pravzaprav vedno pomislimo na baterijo, na njeno kapaciteto, na čas polnjenja, na doseg. Pred leti se je že kar na glas govorilo o možnosti, da baterije kupec vozila ne bi kupil, ampak bi se pripeljal na določeno mesto, kjer bi se prazno baterijo odstranilo in jo nadomestilo z novo. Potem je ta ideja zamrla, ta možnost takrat še nekako ni bila realna. Zdaj se je marsikaj spremenilo, možnost take hitre menjave baterij bi lahko bila praktična, razlaga Andrej Brglez.
Imena, nazivi oziroma oznake za modele avtomobilov, to je – lahko bi rekli, kar cela znanost. Zgodovina teh poimenovanj je seveda tudi že zelo dolga, saj je bilo različnih avtomobilov oziroma modelov kmalu toliko, da jih je bilo treba nekako ločevati. Znamke imajo pri tem različne prijeme, različne načine, veliko jih uporablja številke, veliko črke, nekateri različna imena, včasih so poimenovanja manj razumljiva, včasih celo nerodna, vsekakor pa drži, da se oznake oziroma imena določa sistematsko in skrbno, nič ni slučajno.
V občini Kočevje bodo jeseni začeli z izvajanjem zanimivega pilotnega projekta prevozov na zahtevo. Gre za nadgradnjo storitev Sopotnikov, ki je bila namenjena brezplačnim prevozom starostnikov, mobilnostna rešitev Toyota GO pa bo na voljo vsem občanom. Želijo zagotoviti večjo mobilnost in možnost trajnostnega načina potovanja po obsežni občini in številna odmaknjena naselja in vasi bolje povezati z mestom. Ankete so pokazale, da so občani za projekt prevozov na zahtevo zainteresirani.
Vročina deluje na vse, ne samo na motoriste, in vrsta je za vse, ne samo za avtomobiliste.
Počasi se le nekako – vsaj začasno odpirajo možnosti za potovanja, za počitnice, bo pa vseeno način preživljanja dopusta oziroma način potovanja, kot kaže, malo drugačen kot je bil pred korono. Ljudje ne bodo potovali zelo daleč, potovalo pa se bo spet več z avtomobili, avtodomi, prikolicami, motorji.
Kopica asistenčnih sistemov, ki se je v zadnjih letih naselila v osebne avtomobile in počasi najavlja tudi avtonomno vožnjo, se počasi seli tudi v motocikle. Pravzaprav si težko predstavljamo, da motocikel sam stoji in čaka, da sedemo nanj, potem pa povsem sam tudi pelje. Ampak, pustimo zdaj to kar malo futurističnO prihodnost in preverimo, kaj vse nudi današnji najmodernejši motocikel za več udobja, predvsem pa za več varnosti. Andrej Brglez poudarja, da sta zelo dobrodošla recimo aktivni tempomat in pa zavorni sistem, ki omogoča varno zaviranje tudi ko je motocikel nagnjen. Sicer pa je današnji motocikel tudi že sposoben povsem avtonomne vožnje.
Najprej se zapeljemo s še enim "blagim" hibridom - v novi fordovi kugi dizlskemu motorju pomaga električna baterija. Pozdravimo prihod nove električne Škode enyaq iV (njen bratranec pri Volkswagnu je ID.4), zabeležimo nadaljevanje elektrifikacije pri Peugeotu (z modeloma e-208 in e-2008) in še enkrat poudarimo, da so otroški varnostni sedeži vse boljši, a še vedno se najde kakšen z napako.
Zadnjič smo ugotavljali, da električni avtomobili za nekatere uporabnike že danes lahko predstavljajo morda kar najbolj ugodno možnost mobilnosti. Odvisno, koliko in kako se vozimo, pa od možnosti polnjenja in še od česa. Hibridni pogon pa je naslednja možnost, ki je spet za določen krog uporabnikov lahko prava izbira. Hibridni plaz je pravzaprav sprožil en človek, in sicer pred skoraj 30 leti. Še danes pa mnogi kupci gledajo na to kombinacijo pogona nekoliko postrani, ugotavlja tudi Andrej Brglez.
Raziskava Evropske potrošniške organizacije BEUC in devetih nacionalnih organizacij članic, med njimi tudi ZPS, je pokazala, da je lahko električni avtomobil že danes pravzaprav najbolj pravičen pogonski sistem, kot so zapisali. V prihodnjih letih naj bi bilo to še bolj očitno.
Prometni tokovi in navade so se v teh koronskih časih spremenile, mobilnostne navade so se prilagodile situaciji. Ponekod je občasno zamrl tudi javni promet in marsikje se je osebni avtomobil spet izkazal kot nujno, ponekod kar edino prometno orodje. Manj prometnega vrveža so marsikje zaznale tudi živali in se približale naseljem ter prišle tudi na ceste. Čeprav torej pogosto napovedujemo, da se osebni avtomobili počasi umikajo, predvsem ko osebna lastnina, pa se je zdaj pokazalo, da je avtomobil ponekod zaradi posebnih situacij dobil tudi posebno vlogo. Razloži Andrej Brglez. Zapeljemo Evropski avto leta Toyoto yaris.
V minutah, ki jih namenjamo mobilnosti, tokrat pogledamo daleč nazaj v zgodovino. Prvega maja pred 135 leti je v ZDA več kot pol milijona delavcev protestiralo na ulicah in zahtevalo sprejetje osemurnega delavnika. Kasneje se je z razvojem avtomobilske industrije, se pravi najprej v Fordovih tovarnah, začelo dogajati tudi na področju delavskega avtomobilskega gibanja. Andrej Brglez bo še enkrat spomnil, kako poseben in čudaški, tudi rasističen je bil Henrry Ford tudi v odnosu do delavcev. Če kdo v tovarni samo omeni sindikat, bo tekla kri, je rekel. In je tudi zares tekla.
Ko so se pojavili prvi avtomobili, so bili zanimivi predvsem zato, ker so to bila vozila, ki so se lahko sama premikala, so imela lastni pogon. Spreminjala se je tudi oblika, zunanjost, avtomobili so bili vse manj podobni kočijam. Ko je proizvodnja postala hitrejša, ko so se pojavili tekoči trakovi, je bilo treba prilagoditi tudi barvanje avtomobilov. Andrej Brglez nas bo spomnil, da je iz tistega časa zanimiv podatek, da je tudi pri barvanju avtomobilov imel veliko vlogo Henrry Ford. Znana je njegova izjava, da ljudje lahko kupijo kakršnega koli Forda, le da je črn. Šel je celo tako daleč, da je vsem, ki bi morda Forda pobarvali v kakšno drugo barvo kot črno, grozil, da jim ne bo več veljala garancija.
Raziskave kažejo, da kupci avtomobilov še vedno premalo poznajo asistenčne sisteme, pa tudi, da jim še ne zaupajo.
Bojan Križaj trdi, da ga na cesti pač ne more nihče več sprovocirati in da ni nikogar, ki bi se mu moral dokazovati.
V teh dneh imajo spet veliko veselja motoristi. Po dolgi in dolgočasni zimi se je otoplilo in sezona se začenja. Statistika potrjuje, da vsaka motoristična sezona prinese tudi določeno število nesreč; žal vedno beležimo tudi nekaj nesreč s smrtnim izidom, veliko je tudi ponesrečenih. Vzrokov je več, veliko motoristov samih naredi kakšno napako ali neumnost, pogosto pa so krive okoliščine in dogodki, na katere nimajo vpliva. Kar zadeva poškodbe ponesrečencev, travmatolog doktor Uroš Tominc poudarja, da imajo najhujše posledice poškodbe glave in hrbtenice. Motorist Bojan Križaj pa v nekaj besedah strne vso znanost motociklističnega udejstvovanja, pravi, da ga na cesti pač ne more nihče več sprovocirat in da ni nikogar, ki bi se mu moral dokazovati.
Neveljaven email naslov