Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V teh dneh imajo spet veliko veselja motoristi. Po dolgi in dolgočasni zimi se je otoplilo in sezona se začenja. Statistika potrjuje, da vsaka motoristična sezona prinese tudi določeno število nesreč; žal vedno beležimo tudi nekaj nesreč s smrtnim izidom, veliko je tudi ponesrečenih. Vzrokov je več, veliko motoristov samih naredi kakšno napako ali neumnost, pogosto pa so krive okoliščine in dogodki, na katere nimajo vpliva. Kar zadeva poškodbe ponesrečencev, travmatolog doktor Uroš Tominc poudarja, da imajo najhujše posledice poškodbe glave in hrbtenice. Motorist Bojan Križaj pa v nekaj besedah strne vso znanost motociklističnega udejstvovanja, pravi, da ga na cesti pač ne more nihče več sprovocirat in da ni nikogar, ki bi se mu moral dokazovati.
Bojan Križaj trdi, da ga na cesti pač ne more nihče več sprovocirat in da ni nikogar, ki bi se mu moral dokazovati
V teh dneh imajo spet veliko veselja motoristi. Po dolgi in dolgočasni zimi se je otoplilo in sezona se začenja. Statistika potrjuje, da vsaka motoristična sezona prinese tudi določeno število nesreč; žal vedno beležimo tudi nekaj nesreč s smrtnim izidom, veliko je tudi ponesrečenih. Vzrokov je več, veliko motoristov samih naredi kakšno napako ali neumnost, pogosto pa so krive okoliščine in dogodki, na katere nimajo vpliva. Kar zadeva poškodbe ponesrečencev, travmatolog doktor Uroš Tominc poudarja, da imajo najhujše posledice poškodbe glave in hrbtenice. Motorist Bojan Križaj pa v nekaj besedah strne vso znanost motociklističnega udejstvovanja, pravi, da ga na cesti pač ne more nihče več sprovocirat in da ni nikogar, ki bi se mu moral dokazovati.
Danes vam bomo izdali nekaj skrivnosti Seatove Attece. Ker predvidevamo, da ste tradicionalist, ki se težko znajde v »crossoverskem gozdu,« najprej osnovne usmeritve. To kar je za Golfa Tiquan, je za leona Atteca. Se pravi povečano, povišano vozilo, a na isti platformi. Včasih smo jim rekli SUV-ji, odkar so se na njih spravili oblikovalci, pa jim pravimo križanci. In križancev se drži slab glas. Vsaj s strani avtomobilskih puristov, vsi drugi pa jih kupujejo, kot da so vroče žemlje. Staromodne tečnobe pa jamrajo, da se križanci zaradi svoje višine slabo peljejo, da so neprimerni za parkirat in da kljub vsej tej nabuhlosti pogoltnejo manj potnikov in prtljage kot kakšen povprečen karavan iz konca osemdesetih. Za čudo božje je tukaj Atteca, ki takšne predsodke postavi na laž.
Na zunaj avtomobil, sploh po temeljiti prenovi sprednjega dela iz leta 2020, ne kaže svojega nemškega lastništva. Niti ne kaže španskega temperamenta, če smo že pri tem. Namesto mediteranske mehkobe in nemške puščobe, je Atteca iz kovine izrezljana s skandinavskim minimalizmom, pa vendar dovolj vpadljivo, da se ne odpelje mimo neopažena. Sploh v snežno beli deluje nekoliko aristokratsko, bolj resnobno, zrelo; kar pa ni čudno, saj je avto bil predstavljen že pred petimi leti, kar je za sodoben avtomobilski tempo skoraj kot večnost…
Notranjščina je druga zgodba. Ergonomija popolna, a nobenega baroka pomešanega z znanstveno fantastiko, na katerega prisegajo pri sodobnih Francozih. Mnogo elementov voznikovega okolja je vzetih iz leona, med drugim tudi uporabniški vmesnik, ki puristom iz začetka zgodbe, še vedno ponuja tudi klasična stikala. A ne le puristi, tudi strokovna javnost že nekaj časa dviguje svoj glas, ko opozarja, da prevelika digitalizacija kokpita že posega v prometno varnost. Mehanika je na vso srečo napaberkovana iz koncernskih polic. Odličen DSG s sedmimi stopnjami prenosa in 1,5 litrski bencinski mlinček po motornim pokrovom. Sicer se 110 kilovatov sliši imenitno in avtomobil je mogoče tudi malo bolj aktivno pognati, ampak dirkač to ni. Ko smo ga v uvodu pohvalili kot netipično voznega za njegovo sorto, smo imeli v mislih predvsem odlično delovanje podvozja, ki je vedno udobno, a nikoli gumijasto - kljub temu pa se velika, skoraj mogočna karoserija nikoli ne gunca sem in tja po cestišču.
Seat, Atteca, križanci…; vse to so pojmi, ki slovenskemu ušesu niso najbolj domači. Ampak na srečo imamo vozniki več čutil in vsaj očesu, če že ne tudi duši, bo ta Seat zagotovo všeč. Nekoliko manj bo nad njim navdušena denarnica.
Električni avtomobili še vedno prihajajo – bolj ali manj pogosto, odvisno od napetosti, nazadnje se je pripeljal Fiat 500, prihodnji teden se pojavi še Volkswagnov ID.4, mi pa danes o novosti, ki je tudi vsaj malo električna, ob tem pa precej zmogljiva.
Da je zgodovina avtomobilističnega športa pri Peugeotu zelo bogata, o tem ni dvoma. Avtomobil te znamke je zmagal že pred 126 leti na dirki Paris Bordeaux Paris. Nazadnje so nas zdaj spomnili na to, da znajo skonstruirati hiter avtomobil, z modelom 508 PSE, ki pa je v serijski izdelavi in torej primeren tudi za vsakdanjo uporabo na cesti. Dandanes je želja in cilj, da je avtomobil zmogljiv in hiter, a da ob tem porabi čim manj energije in je prijazen do okolja. Tako športnika poganja 1.6 litrski bencinski turbo motor, ki mu pomagata 81 kilovatni elektromotor spredaj in 83 kilovatni na zadnji osi. Pospešek do 100 v dobrih petih sekundah, najvišja hitrost omejena na 250 km/h. V ponudbi sta limuzina in karavanski SW, kot dodatno opremo je možno izbrati edino barvo, strešno okno in ogrevanje prednjega stekla, cena se začne pri 60 tisoč in pol, število prodanih v letošnjem letu bomo lahko prešteli na prste ene roke.
Tudi letos spremljamo dogajanje ob izboru Najboljši za volanom 2021. Zaradi ukrepov, povezanih s preprečevanjem širjenja Covida-19, je bila sprejeta odločitev o prestavitvi obeh polfinal izbora, ki sta bili predvideni 20. in 21. aprila. Nadomestni termini trenutno še niso znani, določeni bodo naknadno, ko bodo razmere dovoljevale izvedbo. Vemo pa, da se je spletnega testa, ki se je zaključil v sredo, udeležilo preko 4.500 mladih voznikov.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
V teh dneh imajo spet veliko veselja motoristi. Po dolgi in dolgočasni zimi se je otoplilo in sezona se začenja. Statistika potrjuje, da vsaka motoristična sezona prinese tudi določeno število nesreč; žal vedno beležimo tudi nekaj nesreč s smrtnim izidom, veliko je tudi ponesrečenih. Vzrokov je več, veliko motoristov samih naredi kakšno napako ali neumnost, pogosto pa so krive okoliščine in dogodki, na katere nimajo vpliva. Kar zadeva poškodbe ponesrečencev, travmatolog doktor Uroš Tominc poudarja, da imajo najhujše posledice poškodbe glave in hrbtenice. Motorist Bojan Križaj pa v nekaj besedah strne vso znanost motociklističnega udejstvovanja, pravi, da ga na cesti pač ne more nihče več sprovocirat in da ni nikogar, ki bi se mu moral dokazovati.
Bojan Križaj trdi, da ga na cesti pač ne more nihče več sprovocirat in da ni nikogar, ki bi se mu moral dokazovati
V teh dneh imajo spet veliko veselja motoristi. Po dolgi in dolgočasni zimi se je otoplilo in sezona se začenja. Statistika potrjuje, da vsaka motoristična sezona prinese tudi določeno število nesreč; žal vedno beležimo tudi nekaj nesreč s smrtnim izidom, veliko je tudi ponesrečenih. Vzrokov je več, veliko motoristov samih naredi kakšno napako ali neumnost, pogosto pa so krive okoliščine in dogodki, na katere nimajo vpliva. Kar zadeva poškodbe ponesrečencev, travmatolog doktor Uroš Tominc poudarja, da imajo najhujše posledice poškodbe glave in hrbtenice. Motorist Bojan Križaj pa v nekaj besedah strne vso znanost motociklističnega udejstvovanja, pravi, da ga na cesti pač ne more nihče več sprovocirat in da ni nikogar, ki bi se mu moral dokazovati.
Danes vam bomo izdali nekaj skrivnosti Seatove Attece. Ker predvidevamo, da ste tradicionalist, ki se težko znajde v »crossoverskem gozdu,« najprej osnovne usmeritve. To kar je za Golfa Tiquan, je za leona Atteca. Se pravi povečano, povišano vozilo, a na isti platformi. Včasih smo jim rekli SUV-ji, odkar so se na njih spravili oblikovalci, pa jim pravimo križanci. In križancev se drži slab glas. Vsaj s strani avtomobilskih puristov, vsi drugi pa jih kupujejo, kot da so vroče žemlje. Staromodne tečnobe pa jamrajo, da se križanci zaradi svoje višine slabo peljejo, da so neprimerni za parkirat in da kljub vsej tej nabuhlosti pogoltnejo manj potnikov in prtljage kot kakšen povprečen karavan iz konca osemdesetih. Za čudo božje je tukaj Atteca, ki takšne predsodke postavi na laž.
Na zunaj avtomobil, sploh po temeljiti prenovi sprednjega dela iz leta 2020, ne kaže svojega nemškega lastništva. Niti ne kaže španskega temperamenta, če smo že pri tem. Namesto mediteranske mehkobe in nemške puščobe, je Atteca iz kovine izrezljana s skandinavskim minimalizmom, pa vendar dovolj vpadljivo, da se ne odpelje mimo neopažena. Sploh v snežno beli deluje nekoliko aristokratsko, bolj resnobno, zrelo; kar pa ni čudno, saj je avto bil predstavljen že pred petimi leti, kar je za sodoben avtomobilski tempo skoraj kot večnost…
Notranjščina je druga zgodba. Ergonomija popolna, a nobenega baroka pomešanega z znanstveno fantastiko, na katerega prisegajo pri sodobnih Francozih. Mnogo elementov voznikovega okolja je vzetih iz leona, med drugim tudi uporabniški vmesnik, ki puristom iz začetka zgodbe, še vedno ponuja tudi klasična stikala. A ne le puristi, tudi strokovna javnost že nekaj časa dviguje svoj glas, ko opozarja, da prevelika digitalizacija kokpita že posega v prometno varnost. Mehanika je na vso srečo napaberkovana iz koncernskih polic. Odličen DSG s sedmimi stopnjami prenosa in 1,5 litrski bencinski mlinček po motornim pokrovom. Sicer se 110 kilovatov sliši imenitno in avtomobil je mogoče tudi malo bolj aktivno pognati, ampak dirkač to ni. Ko smo ga v uvodu pohvalili kot netipično voznega za njegovo sorto, smo imeli v mislih predvsem odlično delovanje podvozja, ki je vedno udobno, a nikoli gumijasto - kljub temu pa se velika, skoraj mogočna karoserija nikoli ne gunca sem in tja po cestišču.
Seat, Atteca, križanci…; vse to so pojmi, ki slovenskemu ušesu niso najbolj domači. Ampak na srečo imamo vozniki več čutil in vsaj očesu, če že ne tudi duši, bo ta Seat zagotovo všeč. Nekoliko manj bo nad njim navdušena denarnica.
Električni avtomobili še vedno prihajajo – bolj ali manj pogosto, odvisno od napetosti, nazadnje se je pripeljal Fiat 500, prihodnji teden se pojavi še Volkswagnov ID.4, mi pa danes o novosti, ki je tudi vsaj malo električna, ob tem pa precej zmogljiva.
Da je zgodovina avtomobilističnega športa pri Peugeotu zelo bogata, o tem ni dvoma. Avtomobil te znamke je zmagal že pred 126 leti na dirki Paris Bordeaux Paris. Nazadnje so nas zdaj spomnili na to, da znajo skonstruirati hiter avtomobil, z modelom 508 PSE, ki pa je v serijski izdelavi in torej primeren tudi za vsakdanjo uporabo na cesti. Dandanes je želja in cilj, da je avtomobil zmogljiv in hiter, a da ob tem porabi čim manj energije in je prijazen do okolja. Tako športnika poganja 1.6 litrski bencinski turbo motor, ki mu pomagata 81 kilovatni elektromotor spredaj in 83 kilovatni na zadnji osi. Pospešek do 100 v dobrih petih sekundah, najvišja hitrost omejena na 250 km/h. V ponudbi sta limuzina in karavanski SW, kot dodatno opremo je možno izbrati edino barvo, strešno okno in ogrevanje prednjega stekla, cena se začne pri 60 tisoč in pol, število prodanih v letošnjem letu bomo lahko prešteli na prste ene roke.
Tudi letos spremljamo dogajanje ob izboru Najboljši za volanom 2021. Zaradi ukrepov, povezanih s preprečevanjem širjenja Covida-19, je bila sprejeta odločitev o prestavitvi obeh polfinal izbora, ki sta bili predvideni 20. in 21. aprila. Nadomestni termini trenutno še niso znani, določeni bodo naknadno, ko bodo razmere dovoljevale izvedbo. Vemo pa, da se je spletnega testa, ki se je zaključil v sredo, udeležilo preko 4.500 mladih voznikov.
V zadnjem času pogosto govorimo o tem, da se avtomobili povezujejo v svet interneta. Vsak dan je manj takih, ki bi bili povsem odrezani od takega ali drugačnega deljenja podatkov. Ob tem, da tovrstno povezovanje prinaša prednosti in izboljšave tudi na področju varnosti na cestah, pa se seveda pojavljajo tudi vprašanja, kdo vse posledično lahko dobi podatke, ki razkrivajo, kje se vozimo, s kom, kako hitro in podobno in kaj bo z njimi počel. Dileme, kdo bo vestno in odgovorno ravnal s temi podatki, so povsem na mestu. Andrej Brglez kot eno od pridobitev navaja možnost, da če bi v določenem okolju bili vsi telefoni povezani, potem bi lahko eden opozoril drugega na prihod oziroma nevarnost, ki se zaradi križanja udeležencev v prometu lahko pojavi.
O vožnji v jesenskem času. Ne gre samo za daljše noči, tudi podnevi je marsikaj drugače. Ker je svetloba drugačna, pa čeprav je dan, strokovnjak optik razlaga, da si lahko pomagamo s kvalitetnimi sončnimi očali, ki izboljšajo vidljivost. Sicer pa Andrej Brglez opozarja še na nekatere druge pasti med vožnjo. Ob še drugih, ki jih vsi poznamo, se dogaja tudi to, da včasih, predvsem če smo malce prehitri, avto enostavno ne uboga tako kot bi pričakovali. Volan zasukamo na levo, a vozilo še vedno sili naravnost. Mnogi nagonsko v takem trenutku volan še bolj zasukajo na levo, a to ne pomaga. Zakaj ga je treba zasukati nazaj na desno, razloži Andrej.
Za prihodnji teden je pri nas napovedan 7. simpozij E-mobility in 2. konferenca lokalne e-mobilnosti. Kot razlaga organizator Primož Lemež bo vsa stvar tokrat morala potekati preko internetnih povezav, kar je po eni strani tudi prednost, saj bo tako lahko sodelovalo nekaj strokovnjakov, ki sicer ne bi mogli priti na simpozij. Sicer gre pri nas na elektriko bolj počasi, a gre, trdi Lemež. Vozili smo električnega križanca tradicionalne angleške znamke MG, ki je že nekaj časa v kitajskih rokah. Pričakali pa smo tudi uradno predstavitev naslednjega električnega modela iz Volkswagna, to je ID.3. VW načrtuje do leta 2024 vložiti v razvoj električne mobilnosti 33 milijard evrov.
Če bi sklepali po medijski prisotnosti v zadnjem času, potem je zagotovo elektrika med pogonskimi gorivi v tem času najbolj aktualna in vroča. Andrej Brglez pa poudarja, da potekajo resna testiranja letal, ladij, tovornjakov in avtobusov na vodik. Če vodik kot pogonsko sredstvo prodre med te velike porabnike, potem bo zagotovo morala slediti tudi avtomobilska industrija. Fordov ranger wildtrack je atraktiven in zmogljiv poltovornjak, ki mu ob terenskih sposobnostih ne manjka tudi urbanih ambicij. Zabeležimo še prihod prenovljenega najbolj prodajanega Citroenovega modela C3.
Andrej Brglez se sprašuje, koliko ljudi bi še sedelo po lokalih ob cestah, če bi se zavedali, kaj jim prinašajo izpušne cevi mimovozečih avtomobilov.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Ustvarjalci TV oddaje Avtomobilnost so pred dnevi povabili voznike električnih skirojev na poligon, kjer so se preizkušali v obvladovanju vožnje in reševali tudi nekatere situacije, ki se pojavljajo v vsakdanjem prometu in so lahko izjemno nevarne, recimo zaviranje v sili in izogibanje oviri s skirojem sta lahko kar zahtevna manevra. Udeleženci so delili svoje izkušnje, ki jih doživljajo v stiku z drugimi udeleženci in opozarjali na nedorečenost, kar zadeva status skirojev v prometu. Vesna Marinko iz Agencije za varnost prometa je poudarila, da je status skiroja najbolje zakonsko urejen v Nemčiji, pri nas je še veliko vprašanj, na katere nimamo odgovorov, zakon pa je v nastajanju. Andrej Brglez pa je poudaril, da so električni skiroji šele prvi znanilci sprememb v mobilnosti, ki nas v prihodnosti čakajo v mestih. Zaenkrat pa pri nas še vedno velja, da jaz pazim na vse okrog sebe in upam, da tudi vsi ostali pazijo name in potem lahko to prometno vozlišče različnih udeležencev in hitrosti kolikor toliko varno funkcionira.
Tokrat se bomo posvetili vonjavam v avtomobilski kabini. Te so seveda še kako pomembne za dobro počutje. Mnogi bi verjetno pritrdili, da imajo najraje "vonj po novem", čeprav bi ga natančneje pravzaprav težko definirali. Zanimivo je, da so Kitajci tisti, ki vonjav v avtomobilu ne marajo, radi imajo nevtralen vonj. Ustvarjanje različnih vonjev v avtomobilu je sicer prava znanost, tisti, ki so specializirani za ustvarjanje in ločevanje vonjev, so sposobni zaznavati tudi do 8000 različnih vonjav.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Pri Evropski zvezi avtomobilskih proizvajalcev so razkrili, da je bilo na cestah EU ob koncu leta 2018 več kot 267 milijonov vozil, največ v Nemčiji, nekaj več kot 47 milijonov. Takrat je bil povprečen avto star 10,8 leta. Najstarejše avte vozijo v Litvi, Estoniji in Romuniji, starejše od Slovencev vozijo tudi Španci, Portugalci, Italijani, Grki, Hrvati. Daleč najmlajše avte vozijo v Luksemburgu, pa v Veliki Britaniji in Avstriji. Pri nas imamo sicer občutek, da je naš vozni park precej star, a je bila leta 2018 povprečna starost avtomobila v Sloveniji 10,1 leta, torej je bil celo nekaj mlajši od povprečja. Kar zadeva povprečje vozil na tisoč prebivalcev, pa je Slovenija s številko 652 celo na sedmem mestu v EU – evropsko povprečje je 610 motornih vozil. Številke so morda na nek način kar malo presenetljive, ampak Andrej Brglez ugotavlja, da obstajajo vzroki za to. Pogledati je treba nekaj deset let nazaj.
Digitalna tehnologija je v avtomobile prinesla uravnavanje funkcij na dotik. Lahko rečemo, da se je s tem začela nova doba, ponujajo se nove rešitve, nešteto funkcij, praktično vse, lahko upravljamo na zaslonu na dotik. K razmisleku o tem, kaj lahko prinesejo posledice upravljanja na zaslonih na dotik, je Andreja Brgleza navedla nedavna nesreča avtomobila Tesla Model 3 v Nemčiji oziroma razsodba tamkajšnjega sodišča po tem. Pogledamo tudi v vasico, kjer se vsi vozijo na elektriko, potem sedemo na – kot pravi Marko Radmilovič, 850 kubično kobilico in nato še v robustnega terenca, ki vas za 20 tisočakov brez sramu in težav zapelje tudi po avtocesti. Opozorimo tudi, da stlačiti pohištvo v avtomobil pogosto ni enostavno, prevoz pa je lahko tudi nevaren.
Pravzaprav je vseeno, v kakšnem avtomobilu prevažamo psa – no, prav je že, da ima dovolj prostora oziroma se počuti kolikor toliko v redu. Tokrat spomnimo na dejstvo, da se ljudje drugače obnašajo za volanom, se bolje počutijo, so bolj previdni, če prevažajo v avtomobilu psa. Da psi, dobro, pomirjujoče, vplivajo na voznike, so pokazale raziskave. V tem je prav gotovo nekaj resnice, pritrjuje tudi Andrej Brglez. Zapeljemo se s Suzukijem SX4 s-cross, ki je opremljen z mehkim hibridom.
Dizel, bencin, zadnje čase še elektrika – to so osnovne pogonske možnosti, ki jih poznamo in so nam razumljive. Tudi za hibride ste vsi seveda slišali, mnogi nekatere tudi poznate, najbolj zagotovo toyotine, ki so na tržišču že več kot 20 let. Spomniti pa moramo, da je zdaj je precej proizvajalcev, ki ponujajo hibridna vozila in da so med njimi tudi kar precejšnje razlike. Ker je tudi oznak kar nekaj, se prav lahko med vsemi temi kraticami tudi z lahkoto zmedemo. Andrej Brglez razloži, da v osnovi poznamo tri hibridna vozila: hibridno električno vozilo, priključno hibridno električno vozilo in mehko električno hibridno vozilo. Posvetimo se tudi novemu vozilu, ki je za mnoge Slovence še vedno avtomobil številka ena, za mnoge že več kot 40 let. Golf morda za koga v zadnji osmi generaciji celo ne bo najboljši, je pa zagotovo s svojo digitaliziranostjo avtomobil prihodnosti, da ne rečemo avtomobil iz prihodnosti.
Doktorica Darja Topolšek s Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru je skupaj s študenti izpeljala raziskovalni projekt z naslovom Prometno varnostni vidik asistenčnih sistemov v osebnih avtomobilih. Ugotovljeno je bilo, da kupci premalo poznajo asistenčne sisteme. Kar zadeva prodajalce v avtomobilskih salonih, jih večina trdi, da sisteme dobro poznajo, v resnici pa njihovo znanje ni tako zelo široko in jih potencialnim kupcem premalo natančno predstavljajo. Pogosto so mnogi varnostni sistemi skupaj v paketu z še drugimi dodatki, ki jih sicer kupec ne bi izbral. Ugotovljeno je bilo tudi, da večina kupcev asistenčnim sistemom še ne zaupa. Andrej Brglez poudarja, da se mnogi kupci potem, ko določen sistem spoznajo in ga preizkusijo (recimo radarski tempomat) navdušijo nad njim in se jim zdi nujno, da ga imajo. Vozil nas je Nissanov novi mali posebnež juke, ki je večji in udobnejši od predhodnika.
Asistenčni sistemi v osebnih avtomobilih – na to temo smo na Valu 202 že marsikaj povedali. Logično je, da se zdaj večina sistemov, ki pomagajo pri vožnji, jo naredijo bolj varno, včasih tudi bolj zabavno, seli tudi v motocikle. A vozilo na dveh kolesih je vseeno drugačno, tako se vsega ne da enostavno preseliti iz avtomobilov v motocikle, na primer zaviranja v sili, ki je v avtomobilih zelo uporabno in učinkovito. Eden takih modernih športno potovalnih motociklov je prav gotovo tudi BMW z oznako R 1250 RS. Tega je preizkušal Marko Radmilovič. Več o asistenčnih sistemih pa pove Andrej Brglez.
Argumenti, ki so fordovo kugo v zadnjem desetletju naredili tako popularno, so prostornost, prilagodljivost in velika izbira tako različic opreme, kot izbire agregatov in menjalnikov. Pri novem Audiju A3 ob odpiranju vrat sistem izstopajočega opozori na nevarnost od zadaj – radar zaznava premikanje 70 metrov daleč. Pri Toyoti so predstavili proace city. Gre za vozilo, ki ga že poznamo iz skupine PSA, torej berlingo oziroma rifter, pa tudi Opel combo life sodi v to skupino ožjih sorodnikov. Na voljo sta dve dolžini, v tovorni različici je 3,3 oziroma 4,3 kubičnega metra prostora, tako lahko tovorna različica sprejme dve evropaleti. V potniški različici je pri obeh dolžinah možno izbrati 5 ali 7 sedežev.
Kako natančni smo lahko pri napovedovanju mobilnosti v prihodnosti? Vemo da bo tudi jutri pomembna. Celo ključna. Na kaj najprej pomislimo, ko rečemo, da bo popolnoma drugačna. Da bo elektrificirana. Pa povezana, deljena in avtonomna. Pa je to res vse kar lahko vemo o prihodni mobilnosti. Janez Martinčič in Andrej Brglez povesta, da vemo še veliko več, a da bo treba novo prihodnost najprej tudi živeti v posebnem mestu - laboratoriju, ki ga na Japonskem gradi Toyota in v katerem se bodo ljudje naučili živeti z roboti. Ne samo avtomobilskimi, ampak tudi s številnimi drugimi.
Med vsemi dobrotami, ki jih prinaša nova octavia, posebej omenimo, da je to prva Škoda s prikazovalnikom »head-up«, z elektronskim načinom pretikanja samodejnega menjalnika, prvič tudi s tripodročno klimatsko napravo, ponuja pa tudi matrične žaromete LED. Beležimo tudi prihod novega Suzukijevega ignisa. Zapeljal pa nas je Volkswagen tiguan "Allspace", ki je imeniten in prostoren prevoznik.
Mnogi od nas še niso pripravljeni, da bi izpustili volan svojega vozila iz rok in prepustili upravljanje robotu. A avtonomna vožnja se napoveduje, prihaja. Andrej Brglez poudarja, da sta poti v avtonomno vožnjo dve: prva, tehnološka, bo hitra, tista druga, ki se ima zgoditi v naših glavah, pa bo bolj počasna. Vozili smo Nissan X-trail z dizlom in bencinarjem. Volkswagen predstavlja novi arteon, tudi v različici Shooting Brake, Opel napoveduje prihod nove mokke.
Danes spet na kolo, pravzaprav ga bomo tokrat najprej pritrdili na nosilec na našem avtomobilu. Pri tem opravilu moramo biti kar natančni, saj ima vožnja s kolesom na strehi ali pač na nosilcu zadaj svoje zakonitosti. Pred vožnjo moramo preveriti tlak v pnevmatikah – dodatna obtežitev pač zahteva prilagoditev. Vožnja s kolesi na strehi ali na nosilcu zadaj pa nato zahteva tudi dodatno pozornost, saj se obnašanje vozila v določenih situacijah lahko kar občutno spremeni. O povpraševanju in primerni izbiri nosilcev za kolesa bo spregovoril Luka Bobnar iz Thule Store iz Ljubljane, naj moramo biti še posebej pozorni ob prevažanju koles na avtomobilu pa bo opozoril Andrej Brglez.
Neveljaven email naslov