Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Pod motoristično čelado

03.04.2021

V teh dneh imajo spet veliko veselja motoristi. Po dolgi in dolgočasni zimi se je otoplilo in sezona se začenja. Statistika potrjuje, da vsaka motoristična sezona prinese tudi določeno število nesreč; žal vedno beležimo tudi nekaj nesreč s smrtnim izidom, veliko je tudi ponesrečenih. Vzrokov je več, veliko motoristov samih naredi kakšno napako ali neumnost, pogosto pa so krive okoliščine in dogodki, na katere nimajo vpliva. Kar zadeva poškodbe ponesrečencev, travmatolog doktor Uroš Tominc poudarja, da imajo najhujše posledice poškodbe glave in hrbtenice. Motorist Bojan Križaj pa v nekaj besedah strne vso znanost motociklističnega udejstvovanja, pravi, da ga na cesti pač ne more nihče več sprovocirat in da ni nikogar, ki bi se mu moral dokazovati.

Bojan Križaj trdi, da ga na cesti pač ne more nihče več sprovocirat in da ni nikogar, ki bi se mu moral dokazovati

V teh dneh imajo spet veliko veselja motoristi. Po dolgi in dolgočasni zimi se je otoplilo in sezona se začenja. Statistika potrjuje, da vsaka motoristična sezona prinese tudi določeno število nesreč; žal vedno beležimo tudi nekaj nesreč s smrtnim izidom, veliko je tudi ponesrečenih. Vzrokov je več, veliko motoristov samih naredi kakšno napako ali neumnost, pogosto pa so krive okoliščine in dogodki, na katere nimajo vpliva. Kar zadeva poškodbe ponesrečencev, travmatolog doktor Uroš Tominc poudarja, da imajo najhujše posledice poškodbe glave in hrbtenice. Motorist Bojan Križaj pa v nekaj besedah strne vso znanost motociklističnega udejstvovanja, pravi, da ga na cesti pač ne more nihče več sprovocirat in da ni nikogar, ki bi se mu moral dokazovati.

Danes vam bomo izdali nekaj skrivnosti Seatove Attece. Ker predvidevamo, da ste tradicionalist, ki se težko znajde v »crossoverskem gozdu,« najprej osnovne usmeritve. To kar je za Golfa Tiquan, je za leona Atteca. Se pravi povečano, povišano vozilo, a na isti platformi. Včasih smo jim rekli SUV-ji, odkar so se na njih spravili oblikovalci, pa jim pravimo križanci. In križancev se drži slab glas. Vsaj s strani avtomobilskih puristov, vsi drugi pa jih kupujejo, kot da so vroče žemlje. Staromodne tečnobe pa jamrajo, da se križanci zaradi svoje višine slabo peljejo, da so neprimerni za parkirat in da kljub vsej tej nabuhlosti pogoltnejo manj potnikov in prtljage kot kakšen povprečen karavan iz konca osemdesetih. Za čudo božje je tukaj Atteca, ki takšne predsodke postavi na laž.

Na zunaj avtomobil, sploh po temeljiti prenovi sprednjega dela iz leta 2020,  ne kaže svojega nemškega lastništva. Niti ne kaže španskega temperamenta, če smo že pri tem. Namesto mediteranske mehkobe in nemške puščobe, je Atteca iz kovine izrezljana s skandinavskim minimalizmom, pa vendar dovolj vpadljivo, da se ne odpelje mimo neopažena. Sploh v snežno beli deluje nekoliko aristokratsko, bolj resnobno, zrelo; kar pa ni čudno, saj je avto bil predstavljen že pred petimi leti, kar je za sodoben avtomobilski tempo skoraj kot večnost…

Notranjščina je druga zgodba. Ergonomija popolna, a nobenega baroka pomešanega z znanstveno fantastiko, na katerega prisegajo pri sodobnih Francozih. Mnogo elementov voznikovega okolja je vzetih iz leona, med drugim tudi uporabniški vmesnik, ki puristom iz začetka zgodbe, še vedno ponuja tudi klasična stikala. A ne le puristi, tudi strokovna javnost že nekaj časa dviguje svoj glas, ko opozarja, da prevelika digitalizacija kokpita že posega v prometno varnost. Mehanika je na vso srečo napaberkovana iz koncernskih polic. Odličen DSG s sedmimi stopnjami prenosa in 1,5 litrski bencinski mlinček po motornim pokrovom. Sicer se 110 kilovatov sliši imenitno in avtomobil je mogoče tudi malo bolj aktivno pognati, ampak dirkač to ni. Ko smo ga v uvodu pohvalili kot netipično voznega za njegovo sorto, smo imeli v mislih predvsem odlično delovanje podvozja, ki je vedno udobno, a nikoli gumijasto - kljub temu pa se velika, skoraj mogočna karoserija nikoli ne gunca sem in tja po cestišču.

Seat, Atteca, križanci…; vse to so pojmi, ki slovenskemu ušesu niso najbolj domači. Ampak na srečo imamo vozniki več čutil in vsaj očesu, če že ne tudi duši, bo ta Seat zagotovo všeč. Nekoliko manj bo nad njim navdušena denarnica.

Električni avtomobili še vedno prihajajo – bolj ali manj pogosto, odvisno od napetosti, nazadnje se je pripeljal Fiat 500, prihodnji teden se pojavi še Volkswagnov ID.4, mi pa danes o novosti, ki je tudi vsaj malo električna, ob tem pa precej zmogljiva.

Da je zgodovina avtomobilističnega športa pri Peugeotu zelo bogata, o tem ni dvoma. Avtomobil te znamke je zmagal že pred 126 leti na dirki Paris Bordeaux Paris. Nazadnje so nas zdaj spomnili na to, da znajo skonstruirati hiter avtomobil, z modelom 508 PSE, ki pa je v serijski izdelavi in torej primeren tudi za vsakdanjo uporabo na cesti. Dandanes je želja in cilj, da je avtomobil zmogljiv in hiter, a da ob tem porabi čim manj energije in je prijazen do okolja. Tako športnika poganja 1.6 litrski bencinski turbo motor, ki mu pomagata 81 kilovatni elektromotor spredaj in 83 kilovatni na zadnji osi. Pospešek do 100 v dobrih petih sekundah, najvišja hitrost omejena na 250 km/h. V ponudbi sta limuzina in karavanski SW, kot dodatno opremo je možno izbrati edino barvo, strešno okno in ogrevanje prednjega stekla, cena se začne pri 60 tisoč in pol, število prodanih v letošnjem letu bomo lahko prešteli na prste ene roke.

Tudi letos spremljamo dogajanje ob izboru Najboljši za volanom 2021. Zaradi ukrepov, povezanih s preprečevanjem širjenja Covida-19, je bila sprejeta odločitev o prestavitvi obeh polfinal izbora, ki sta bili predvideni 20. in 21. aprila.  Nadomestni termini trenutno še niso znani, določeni bodo naknadno, ko bodo razmere dovoljevale izvedbo. Vemo pa, da se je spletnega testa, ki se je  zaključil v sredo, udeležilo preko 4.500 mladih voznikov.

 

 


Avtomobilsko prometne minute

868 epizod


Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.

Pod motoristično čelado

03.04.2021

V teh dneh imajo spet veliko veselja motoristi. Po dolgi in dolgočasni zimi se je otoplilo in sezona se začenja. Statistika potrjuje, da vsaka motoristična sezona prinese tudi določeno število nesreč; žal vedno beležimo tudi nekaj nesreč s smrtnim izidom, veliko je tudi ponesrečenih. Vzrokov je več, veliko motoristov samih naredi kakšno napako ali neumnost, pogosto pa so krive okoliščine in dogodki, na katere nimajo vpliva. Kar zadeva poškodbe ponesrečencev, travmatolog doktor Uroš Tominc poudarja, da imajo najhujše posledice poškodbe glave in hrbtenice. Motorist Bojan Križaj pa v nekaj besedah strne vso znanost motociklističnega udejstvovanja, pravi, da ga na cesti pač ne more nihče več sprovocirat in da ni nikogar, ki bi se mu moral dokazovati.

Bojan Križaj trdi, da ga na cesti pač ne more nihče več sprovocirat in da ni nikogar, ki bi se mu moral dokazovati

V teh dneh imajo spet veliko veselja motoristi. Po dolgi in dolgočasni zimi se je otoplilo in sezona se začenja. Statistika potrjuje, da vsaka motoristična sezona prinese tudi določeno število nesreč; žal vedno beležimo tudi nekaj nesreč s smrtnim izidom, veliko je tudi ponesrečenih. Vzrokov je več, veliko motoristov samih naredi kakšno napako ali neumnost, pogosto pa so krive okoliščine in dogodki, na katere nimajo vpliva. Kar zadeva poškodbe ponesrečencev, travmatolog doktor Uroš Tominc poudarja, da imajo najhujše posledice poškodbe glave in hrbtenice. Motorist Bojan Križaj pa v nekaj besedah strne vso znanost motociklističnega udejstvovanja, pravi, da ga na cesti pač ne more nihče več sprovocirat in da ni nikogar, ki bi se mu moral dokazovati.

Danes vam bomo izdali nekaj skrivnosti Seatove Attece. Ker predvidevamo, da ste tradicionalist, ki se težko znajde v »crossoverskem gozdu,« najprej osnovne usmeritve. To kar je za Golfa Tiquan, je za leona Atteca. Se pravi povečano, povišano vozilo, a na isti platformi. Včasih smo jim rekli SUV-ji, odkar so se na njih spravili oblikovalci, pa jim pravimo križanci. In križancev se drži slab glas. Vsaj s strani avtomobilskih puristov, vsi drugi pa jih kupujejo, kot da so vroče žemlje. Staromodne tečnobe pa jamrajo, da se križanci zaradi svoje višine slabo peljejo, da so neprimerni za parkirat in da kljub vsej tej nabuhlosti pogoltnejo manj potnikov in prtljage kot kakšen povprečen karavan iz konca osemdesetih. Za čudo božje je tukaj Atteca, ki takšne predsodke postavi na laž.

Na zunaj avtomobil, sploh po temeljiti prenovi sprednjega dela iz leta 2020,  ne kaže svojega nemškega lastništva. Niti ne kaže španskega temperamenta, če smo že pri tem. Namesto mediteranske mehkobe in nemške puščobe, je Atteca iz kovine izrezljana s skandinavskim minimalizmom, pa vendar dovolj vpadljivo, da se ne odpelje mimo neopažena. Sploh v snežno beli deluje nekoliko aristokratsko, bolj resnobno, zrelo; kar pa ni čudno, saj je avto bil predstavljen že pred petimi leti, kar je za sodoben avtomobilski tempo skoraj kot večnost…

Notranjščina je druga zgodba. Ergonomija popolna, a nobenega baroka pomešanega z znanstveno fantastiko, na katerega prisegajo pri sodobnih Francozih. Mnogo elementov voznikovega okolja je vzetih iz leona, med drugim tudi uporabniški vmesnik, ki puristom iz začetka zgodbe, še vedno ponuja tudi klasična stikala. A ne le puristi, tudi strokovna javnost že nekaj časa dviguje svoj glas, ko opozarja, da prevelika digitalizacija kokpita že posega v prometno varnost. Mehanika je na vso srečo napaberkovana iz koncernskih polic. Odličen DSG s sedmimi stopnjami prenosa in 1,5 litrski bencinski mlinček po motornim pokrovom. Sicer se 110 kilovatov sliši imenitno in avtomobil je mogoče tudi malo bolj aktivno pognati, ampak dirkač to ni. Ko smo ga v uvodu pohvalili kot netipično voznega za njegovo sorto, smo imeli v mislih predvsem odlično delovanje podvozja, ki je vedno udobno, a nikoli gumijasto - kljub temu pa se velika, skoraj mogočna karoserija nikoli ne gunca sem in tja po cestišču.

Seat, Atteca, križanci…; vse to so pojmi, ki slovenskemu ušesu niso najbolj domači. Ampak na srečo imamo vozniki več čutil in vsaj očesu, če že ne tudi duši, bo ta Seat zagotovo všeč. Nekoliko manj bo nad njim navdušena denarnica.

Električni avtomobili še vedno prihajajo – bolj ali manj pogosto, odvisno od napetosti, nazadnje se je pripeljal Fiat 500, prihodnji teden se pojavi še Volkswagnov ID.4, mi pa danes o novosti, ki je tudi vsaj malo električna, ob tem pa precej zmogljiva.

Da je zgodovina avtomobilističnega športa pri Peugeotu zelo bogata, o tem ni dvoma. Avtomobil te znamke je zmagal že pred 126 leti na dirki Paris Bordeaux Paris. Nazadnje so nas zdaj spomnili na to, da znajo skonstruirati hiter avtomobil, z modelom 508 PSE, ki pa je v serijski izdelavi in torej primeren tudi za vsakdanjo uporabo na cesti. Dandanes je želja in cilj, da je avtomobil zmogljiv in hiter, a da ob tem porabi čim manj energije in je prijazen do okolja. Tako športnika poganja 1.6 litrski bencinski turbo motor, ki mu pomagata 81 kilovatni elektromotor spredaj in 83 kilovatni na zadnji osi. Pospešek do 100 v dobrih petih sekundah, najvišja hitrost omejena na 250 km/h. V ponudbi sta limuzina in karavanski SW, kot dodatno opremo je možno izbrati edino barvo, strešno okno in ogrevanje prednjega stekla, cena se začne pri 60 tisoč in pol, število prodanih v letošnjem letu bomo lahko prešteli na prste ene roke.

Tudi letos spremljamo dogajanje ob izboru Najboljši za volanom 2021. Zaradi ukrepov, povezanih s preprečevanjem širjenja Covida-19, je bila sprejeta odločitev o prestavitvi obeh polfinal izbora, ki sta bili predvideni 20. in 21. aprila.  Nadomestni termini trenutno še niso znani, določeni bodo naknadno, ko bodo razmere dovoljevale izvedbo. Vemo pa, da se je spletnega testa, ki se je  zaključil v sredo, udeležilo preko 4.500 mladih voznikov.

 

 


02.01.2019

Pregled avtomobilskega leta 2018

Ponekod so resno začeli preganjati dizle, brez elektrike ne gre, a ugotavljamo, da tudi z elektriko še ne bo šlo; vsaj obljube Teslinega Muska so se izkazale za nateg, tako z dobavami kot s ceno. Avtomobilska industrija je preživela kar nekaj mučnih dni po sodnih dvoranah in še jih bo, zanimiva pa je še ena izkušnja - moderni avtomobili se s kopico asistenčnih sistemov, združenih v tehnologijo avtonomne vožnje, že lahko vozijo skoraj sami, a seveda še vedno pod nadzorom voznika.


26.12.2018

LED smerniki v megli za večjo varnost

Ker vožnja v zelo gosti megli predstavlja veliko tveganje za varnost prometa, je DARS v zadnjem času izvedel več ukrepov, s katerimi želi povečati varnost ob zmanjšani vidljivosti. Pred dnevi so začeli testirati še sistem vidnega vodenja prometa v primeru megle na Golem vrhu – to je na odseku avtoceste med Senožečami in razcepom Nanos. Rdeče luči LED vozniku nakazujejo rob vozišča ter ga vodijo v primeru megle. Ob manjši megli se luči zgolj vklopijo, ob gostejši pa utripajo in s tem dodatno opozarjajo voznika na večjo previdnost in zbranost. LED-smernike bo DARS uporabljal tudi za opozarjanje na močno burjo, ki je tudi značilna za ta odsek in je prav tako nevaren pojav za udeležence v prometu.


19.12.2018

Izolirana uta za zaščito občutljivih pasjih ušes

Fordovi inženirji so se lotili razvoja še enega zanimivega projekta. Zamisel je navdihnila tehnologija za aktivno odpravljanje hrupa, s katero pri Fordovem športnem terencu Edgeu pomagajo potnikom zagotoviti tišje potovanje. Gre za prototip izolirane notranje pasje ute, ki bi ščitila občutljiva pasja ušesa pred hrupom, ki jim povzroča strah predvsem v teh decembrskih dneh. Ko mikrofoni v notranji pasji hišici zaznajo zvok ognjemeta oziroma kakšnih drugih pirotehničnih sredstev, začne vgrajeni avdio sistem oddajati nasprotne frekvence, ki učinkovito izničijo hrup ali ga vsaj znatno zmanjšajo. Sestavni del dizajna je pluta z visoko gostoto, ki je idealna za zvočno izolacijo. Kaže, da se torej psom le obetajo bolj mirni prazniki…


12.12.2018

Prikazovalniki hitrosti umirjajo promet

Zanimivo je vedeti, kdaj, na kakšen način kakšna preventivna pobuda, akcija, bolj deluje. Hitrostne table, prikazovalniki hitrosti imajo nedvomno svoj učinek, po zadnji raziskavi (pri nas je nameščenih 44 tovrstnih hitrostnih opozorilnih tabel) te zmanjšajo število tistih, ki prekoračijo dovoljeno hitrost, za približno pet odstotkov. Merili so tudi učinek sporočil na lokalnih radijskih postajah in na velikih panojih; izkazalo se je, da imajo taka sporočila manjši učinek.


05.12.2018

Na listju zdrsne kot na snegu

Fordovi inženirji so raziskali, če lahko avtomobilom zdrsne tudi na navadnem listju podobno kot na snežni podlagi. V ta namen so z listjem prekrili njihov poligon v Belgiji in na pomoč poklicali napravo za testiranje trenja, ki s kotaljenjem po podlagi izmeri, kako spolzka je površina. Ugotovili so, da je listje v določenih situacijah res prav tako spolzko kot sneg. Če je na cesti sneg, večina vozi bolj počasi in previdno, ob listju pa pogosto premalo upoštevamo, da je površina lahko podobno spolzka in nevarna. Ekipa inženirjev je potem sodelovala pri razvoju voznega načina »Slippery«, ki je zasnovan za izboljšanje oprijema na spolzkih površinah. Sistem bodo predstavili v novem križancu, ki se imenuje focus active in ga bodo začeli prodajati v prihodnjih tednih.


28.11.2018

Veliki se ne dajo: Q8, X5 in GLE

Zadnjič smo preverjali, kako gre samovozečemu avtobusu na Dunaju, danes pa bomo urejali promet v Ingolstadtu, ki je po načinu prevozov kar precej podoben recimo Ljubljani. Naredili so preizkus, koliko obstoječih avtomobilov bi bilo treba v obstoječem prometu v mestu nadomestiti z avtonomnimi, da bi se prometni tok spremenil oziroma da bi bil občutno bolj tekoč. Ugotovili so, da bi moralo biti teh okoli 40 odstotkov, kar je kar veliko, torej bo preteklo še kar nekaj časa, da bo to možno.


14.11.2018

Marihuana – nevarnost za volanom

V nekaterih državah v ZDA so legalizirali marihuano – trgovanje z njo je tako postalo zelo donosen posel, omenjajo se milijardni zaslužki. Neka raziskava pa je pred časom pokazala, da se je prav v državah, kjer so uporabo marihuane osvobodili, povečalo število prometnih nesreč, katerim bi lahko botrovalo prav uživanje marihuane. Sporočilo Andreja Brgleza je bilo zadnjič, v dneh, ko smo peli slavo novemu vinskemu letniku, da alkohol sam po sebi ni nič kriv, krivi smo mi sami… Ob opozarjanju, kako alkohol in volan ne gresta skupaj, pa pogosto pozabimo na nevarnosti, ki so povezane z uživanjem določenih zdravil in tudi nekaterih substanc, ki ravno tako vplivajo na manjšo sposobnost vožnje.


07.11.2018

Smo sposobni po avtocesti voziti s primerno varnostno razdaljo

Pred dnevi smo zaključili preizkus, ki naj bi pokazal, če smo sposobni po avtocesti voziti s primerno varnostno razdaljo ter brez naglih pojemkov in pospeševanj. Tako naj bi povečali pretočnost vozil oziroma zmanjšali potovalni čas zjutraj v službo in popoldan nazaj. DARS je meritve izvajal na dveh odsekih – Višnja Gora – Ljubljana in Trojane – Ljubljana. Nataša Kovše z DARSa je predstavila primerjalne rezultate meritev. Ugotovitev je, da so se vozniki dobro odzvali predvsem na Dolenjski avtocesti, kjer se je v tednu intenzivnih meritev pretok vozil povečal za kar pet odstotkov, na Štajerski avtocesti pa za dva.


31.10.2018

Ustrezna varnostna razdalja tudi pozimi

Prejšnji teden smo vas ves čas pozivali, da nam pomagate dokazati, da če vozimo z ustrezno varnostno razdaljo ter ne zaviramo in pospešujemo sunkovito, da na ta način skrajšamo čas potovanja v službo in nazaj. Po odzivih sodeč – klicali ste nas po telefonu in se odzivali na družabnih omrežjih, imamo občutek, da nam je ponekod vsaj občasno uspelo. Z Dolenjskega in Štajerskega konca ste bili hitreje v službi, tudi popoldan iz službe. Uradnih rezultatov meritev sicer še ni, bodo v prihodnjih dneh, čimprej vam jih sporočimo. Tudi Andrej Brglez pa ugotavlja, da je bil odziv očitno kar velik in želeli bi, da tak način vožnje poskušamo obdržati tudi v prihodnje. Če poizkusimo, lahko samo pridobimo.


24.10.2018

Kako pripraviti voznika in vozilo na zimo

Jutra so se že toliko ohladila, da lahko razmišljamo o zimski opremi na vozilih. Tako smo se zbrali v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem, kjer smo se spomnili na pomen ustrezne priprave voznika in vozila na vožnjo pozimi. Osnova so seveda ustrezne zimske gume, priporočljivo je preveriti tudi nekatere druge vitalne dele avtomobila; po poročilih servisa AMZS morajo še vedno največkrat posredovati zaradi odpovedi akumulatorja. Če je avtomobil torej dobro pripravljen na vožnjo v zimskih razmerah, potem je le še na vozniku, da spremlja pogoje na cesti in prilagaja vožnjo. Posebej opozarjamo, da se vozilom ob samodejnem vklopu dnevnih luči ne prižgejo tudi zadnje, zato je ob slabši vidljivosti treba prižgati zasenčene luči in tako poskrbeti, da bo bolje vidna tudi zadnja stran našega vozila. Tudi meglenke lahko vklopimo, če se slabše vidi, tudi zadnje, da ne bodo prižgane samo na mestnih ulicah ob sicer normalni vidljivosti, kot se to ne prav redko dogaja.


17.10.2018

Promet je timsko delo

Le s sodelovanjem z ostalimi udeleženci v prometu skrbimo za varnost in pretočnost. Intervencijska pot za reševalna vozila in varnostna razdalja sta le dva izmed ukrepov, ki naj bi se jih vozniki držali. Predstavljamo tudi novi vozili na slovenskem trgu - Hilux in Audi Q8.


10.10.2018

Izpusti CO2 nižji, meritve realnejše

Evropski parlament je potrdil cilje EU, da naj bi se povprečne vrednosti izpustov CO2 v EU prodanih avtomobilov do leta 2025 znižale za 20 odstotkov, do leta 2030 pa za 40. EU je najprej sicer predlagala nižje normative, a je okoljski odbor potem dosegel potrditev – nam se zdi, težko dosegljivih ciljev. Meritev izpustov v realnem prometu naj bi se začela izvajati leta 2023. Potrjene cilje seveda pozdravljamo, sprejete zaveze so nedvomno pozitiven znak, da bodo avtomobili vedno čistejši, a se hkrati bojimo, da so zastavljeni cilji predvsem odločitev politike in jih bo v zastavljenih časovnih rokih nemogoče doseči.


03.10.2018

Kako vozimo živali v avtomobilih?

Najprej smo se vozniki navadili na pripenjanje z varnostnim pasom – tritočkovnega so patentirali leta 1955, Švedski Saab ga je ponudil kot del serijske opreme leta 1958, potem pa je trajalo še kar mnogo let, da so ga zakonsko predpisali. Potem smo zavarovali še sovoznika, zdaj se trudimo s pripenjanjem na zadnjih sedežih, trudimo se varno prevažati tudi otroke. V zadnjem času pa je vedno več tistih, ki v avtomobilih prevažajo pse ali druge živali. V Sloveniji je približno 270 tisoč psov in torej ni čudno, da posvečamo več pozornosti varni namestitvi in prevozu živali. Da so psi pravilno nameščeni v avtomobilu, je pomembno tudi v primeru prometne nesreče.


26.09.2018

Golfov razred bi zdaj lahko bil focusov

V teh krajih se vozimo po desni strani cestišča, volan imamo na levi. Ni bilo vedno tako, marsikje še danes ni. Vse ima svoj vzrok, svoje razloge, svojo zgodovino


19.09.2018

Kmalu se ne bomo več vozili vsak s svojim

Ko se nehajo tiste poletne počitniške gneče na cestah, se začno one druge, vsakdanje, recimo bolj mestne. Ker je megamest vedno več in jih še bo vedno več, je jasno, da se bo moralo nekaj zgoditi, sicer se bomo zadušili vsak v svoji pločevini. Nekateri so že začeli drugače razmišljati o avtomobilih, o mobilnosti na sploh. V preteklosti je razvoj narekoval razmišljanje, da mora imeti vsak svoj avtomobil, da se lahko kadarkoli zapelje kamorkoli. Otroci že dandanes začudeno gledajo recimo vinilke ali kasete, čez 20, 30, 50 let si bodo zanamci hodili ogledovat v muzeje naše avtomobile in bodo težko razumeli, da smo nekdaj imeli vsak svojega.


12.09.2018

Na vpoklice vozil smo se navadili

V zadnjih letih smo se že kar navadili, da proizvajalec avtomobilov vpokliče določeno število vozil zaradi napake in možnih negativnih posledic na servis. Tovrstni vpoklici se ne slišijo prav simpatično; če ljudje za določenega proizvajalca slišijo večkrat, je pogosto mogoče slišati, češ, z avtomobili te znamke je pa vedno kaj narobe. Res, težko je biti vesel in zadovoljen, če vpokličejo tvoj avtomobil na servis, a vseeno bolje, da napako preventivno odstranijo kot da nam jo prikrijejo in se potem zgodi kaj neprijetnega.


05.09.2018

Kadilci vozijo cenejše avte

Med množico vseh drugih opravil, ki lahko motijo voznika med vožnjo, je tudi kajenje – razvada, ki se ji mnogi težko odrečejo tudi v avtomobilu. Opravilo zahteva kar nekaj gibov in telovadbe, tudi voznikove pozornosti, tako je kajenje za volanom lahko resen motilec med vožnjo. Potem pa je tu vsaj še ena posledica, ki bi morala motiti – slovenske lastnike avtomobilov prav gotovo; »prekajeni« avtomobili so manj vredni, ko jih prodajamo.


29.08.2018

Šolske poti bodo spet oživele

V Centru varne vožnje AMZS na Vranskem so pripravili novinarsko konferenco, na kateri so nas spet spomnili, kako poskrbeti za varnost naših otrok na poti v šolo. Boštjan Smolej iz Sektorja prometne policije pri Generalni policijski upravi je poudaril, da imamo ob vseh drugih inštitucijah veliko vlogo pri povečevanju varnosti otrok na poti v šolo starši – po eni strani kot vzgojitelji in učitelji, po drugi pa tudi kot udeleženci v prometu. Velikokrat žal tudi pozabimo, da smo starši otrokom vzgled – tak ali drugačen.


22.08.2018

Spet jih bomo peljali v šolo

Že pred časom je AMZS na svojem poligonu na Vranskem pripravila prometno -varnostni dan, na katerem so na zabaven način otrokom skušali prikazati, kako ravnati, da bodo v prometu čim bolj varni. Med drugim so s pomočjo hidravlične plošče simulirali obnašanje avtobusa na spolzki površini in ob tem na pasti in nevarnosti, ki prežijo na potnike v takih primerih, če ne uporabljajo varnostnega pasu. Andrej Brglez z ekipo je že kar izkušen pri preverjanju, kako se otroci vozijo, jih vozijo, jih vozimo v šolo. Še vedno je veliko prevoznikov, ki so premalo dosledni pri skrbi za varnost otrok. Tudi starši lahko naredimo več.


21.11.2018

Prihodnost samovozečih avtobusov

Od aprila 2019 se bodo stanovalci dunajske soseske Seestadt Aspern lahko vozili s samovozečim avtomobilom. Dva mini električna avtobusa brez voznika so tri mesece testirali na posebnem poligonu. Koordinator projekta Johannes Liebermann pove, da je ena glavnih ovir, ki jih zaznava avtonomni avtobus, dež, ki ga avtobus zaznava podobno kot recimo betonski zid. Pojavljajo se tudi še druge anomalije, tako mora operater ves čas nadzorovati vožnjo, da lahko posreduje, če gre kaj narobe. Liebermann predvideva, da so od javnega avtonomnega avtobusnega prevoza oddaljeni vsaj pet let.


Stran 14 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov