Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ko so se pojavili prvi avtomobili, so bili zanimivi predvsem zato, ker so to bila vozila, ki so se lahko sama premikala, so imela lastni pogon. Spreminjala se je tudi oblika, zunanjost, avtomobili so bili vse manj podobni kočijam. Ko je proizvodnja postala hitrejša, ko so se pojavili tekoči trakovi, je bilo treba prilagoditi tudi barvanje avtomobilov. Andrej Brglez nas bo spomnil, da je iz tistega časa zanimiv podatek, da je tudi pri barvanju avtomobilov imel veliko vlogo Henrry Ford. Znana je njegova izjava, da ljudje lahko kupijo kakršnega koli Forda, le da je črn. Šel je celo tako daleč, da je vsem, ki bi morda Forda pobarvali v kakšno drugo barvo kot črno, grozil, da jim ne bo več veljala garancija.
Izjemno pomemben je prvi vtis, ki ga avtomobil naredi na potencialnega kupca, in pri tem ima nedvomno veliko vlogo tudi barva.
Ko so se pojavili prvi avtomobili, so bili zanimivi predvsem zato, ker so to bila vozila, ki so se lahko sama premikala, so imela lastni pogon. Spreminjala se je tudi oblika, zunanjost, avtomobili so bili vse manj podobni kočijam. Ko je proizvodnja postala hitrejša, ko so se pojavili tekoči trakovi, je bilo treba prilagoditi tudi barvanje avtomobilov. Andrej Brglez nas bo spomnil, da je iz tistega časa zanimiv podatek, da je tudi pri barvanju avtomobilov imel veliko vlogo Henrry Ford. Znana je njegova izjava, da ljudje lahko kupijo kakršnega koli Forda, le da je črn. Šel je celo tako daleč, da je vsem, ki bi morda Forda pobarvali v kakšno drugo barvo kot črno, grozil, da jim ne bo več veljala garancija.
Danes je različnih barv in kombinacij na stotine, barve avtomobilov igrajo pomembno vlogo pri marketingu, saj je tisti prvi vtis, ki ga avto napravi na potencialnega kupca, izjemno pomemben.
Uporabniki volkswagnovega večnamenskega vozila caddy so zdaj pred resnim izzivom, da bi morda kupili novega. Skoraj decimeter je daljši od predhodnika, kar se seveda izdatno pozna tako v kabini, kjer se bo udobno počutilo pet potnikov, kot v prtljažniku, ki meri v dolžino 110 centimetrov in v širino skoraj 120. To pomeni, da če ga natrpamo do stropa, pogoltne dobrih 1200 litrov prtljage. Praktična je tudi asimetrično deljiva zadnja klop z možnostjo nastavitve naklona, ki jo lahko prekucnemo ali tudi odstranimo. Tako povečamo prostor za prtljago zadaj na dva metra dolžine in s tem prostornino tovornega prostora na 2,5 kubičnega metra.
Seveda je zdaj caddy v notranjosti osvojil mnogo tega, kar ponuja golf zadnje generacije, predvsem imamo v mislih digitalizacijo praktično vseh funkcij in nastavitev. Še vedno smo mnenja, da bi bilo z varnostnega vidika morda vseeno bolje, če bi na primer upravljanje radia, gretja in še česa lahko izvedli s premikanjem gumbov - dotikanje oznak na zaslonu s prsti le ukrade nekaj voznikove pozornosti. Skratka, znanje iz golfa so pri Volkswagnu prenesli tudi v caddya, ki je - spredaj s podobo osebnega avtomobila in zadaj še vedno s precej štirioglato in še vedno bolj "tovorno" podobo tako zdaj morda postal še manj tovorni dostavnik in še bolj družinski in udoben prevoznik potnikov - zadaj sedečim omogočajo lažji vstop in izstop tudi 70 centimetrov široka drsna vrata. Je pa seveda treba dodati, da je caddyjeva podoba modernejša in v duhu hišne usmeritve - tudi z zdaj že obveznimi LED svetili tako spredaj kot zadaj.
Morda bi kdo razmišljal tudi o malo zmogljivejšem pogonskem agregatu, a po drugi strani je dvolitrski 90 kilovatni dizel povsem ustrezen, poraba je v povprečju pod sedem litrov. Za dodatek k ležernosti in ugodju med vožnjo poskrbi tudi zelo uglajen in odziven sedemstopenjski samodejni DSG. Vse je torej nekako tako kot mora biti, žal se to, kar dobro kaže tudi pri ceni – ta je za tak avtomobil več kot 33 tisočakov.
Segment B SUV predstavlja pri nas četrtino trga v Sloveniji in tja spada tudi oplova mokka, ki se je v teh dneh pripeljala k nam. Gre za drugo generacijo, ki je že na pogled čisto drugačna od prejšnje. Avtomobil je krajši za 12 centimetrov, sicer pa skladno in atraktivno oblikovan, v notranjosti prostoren in kvalitetno izdelan. Večina funkcij je seveda digitaliziranih, nekaj stikal je na srečo še vedno fizičnih. Pogonski agregati so znani PSA-jevi, 1,2 litrski bencinski 74 ali 96 kilovatni, pa dizelski 81 kilovatni, možen je tudi osem stopenjski samodejni menjalnik. Moka pa je lahko tudi električna, e-motor je 100 kilovatni, baterija zadostuje za doseg blizu 300 kilometrov. Najcenejša mokka stane 19 tisočakov, električna najmanj 33.500 – brez upoštevanja subvencije. Letos naj bi pri nas prodali 600 vozil, 7 odstotkov bo električnih.
Pri Seatu so izdatno osvežili modela ibiza in arona. Ibiza – v 37 letih v petih generacijah skoraj 6 milijonov vozil, tako je ibiza najuspešnejši seatov model. V notranjosti seveda prevladuje digitalni dizajn, zunaj so opazna LED svetila spredaj in zadaj, v obeh vozilih je nekaj novih asistenčnih sistemov. Arona je na pogled nekoliko robustnejša. Na voljo je tudi motor na stisnjen zemeljski plin, menjalniki ročni ali samodejni DSG.
Novi volkswagnov električni ID.4., ki je pred kratkim na preizkusu Euro NCAP prejel vseh pet zvezdic, je postal Svetovni avto leta 2021. V izboru sodeluje 90 mednarodnih avtomobilističnih novinarjev iz 24 držav, ki glasujejo za najboljše novosti na svetovnem trgu. VW bo v prihodnjih dneh predstavil tudi novi vrhunski športni model z oznako ID.4 GTX iz serije popolnoma električnih avtomobilov. V prihodnje bodo vsi najzmogljivejši modeli posamezne serije ID nosili to oznako.
Nov izgled je dobila Honda HR-V. Je nekoliko nižja, a obenem prostornejša, opremljena s široko paleto naprednih varnostnih tehnologij in pripomočkov za voznika. Za odzivno in učinkovito vožnjo skrbi hibridna tehnologija – dva zmogljiva električna motorja, ki sta povezana z 1.5 litrskim bencinskim motorjem. Novi HR-V e:HEV se pripelje k nam predvidoma v decembru.
Na današnji dan pred 60 leti je Citroen novinarjem predstavil vozilo AMI 6, najprej kot limuzino, še bolj pa je bila uspešna karavanska različica. S svojim nepozabnim navznoter nagnjenim zadnjim steklom in obliko karoserije, ki so jo poimenovali linija Z, je AMI 6 občutno zaznamoval 60. leta prejšnjega stoletja.
Ob koncu le še o Najboljših za volanom 2021. Polfinalna izbora naj bi se odvila 2. in 3. junija (najprej za dekleta, potem za fante). Tako bodo določili po deset najboljših za finalni nastop, ki bo 22. junija. Če bi se slučajno kaj zataknilo, pa se bo tekmovanje odvilo v začetku julija. Zgodilo se bo seveda v AMZS centru varne vožnje na Vranskem.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Ko so se pojavili prvi avtomobili, so bili zanimivi predvsem zato, ker so to bila vozila, ki so se lahko sama premikala, so imela lastni pogon. Spreminjala se je tudi oblika, zunanjost, avtomobili so bili vse manj podobni kočijam. Ko je proizvodnja postala hitrejša, ko so se pojavili tekoči trakovi, je bilo treba prilagoditi tudi barvanje avtomobilov. Andrej Brglez nas bo spomnil, da je iz tistega časa zanimiv podatek, da je tudi pri barvanju avtomobilov imel veliko vlogo Henrry Ford. Znana je njegova izjava, da ljudje lahko kupijo kakršnega koli Forda, le da je črn. Šel je celo tako daleč, da je vsem, ki bi morda Forda pobarvali v kakšno drugo barvo kot črno, grozil, da jim ne bo več veljala garancija.
Izjemno pomemben je prvi vtis, ki ga avtomobil naredi na potencialnega kupca, in pri tem ima nedvomno veliko vlogo tudi barva.
Ko so se pojavili prvi avtomobili, so bili zanimivi predvsem zato, ker so to bila vozila, ki so se lahko sama premikala, so imela lastni pogon. Spreminjala se je tudi oblika, zunanjost, avtomobili so bili vse manj podobni kočijam. Ko je proizvodnja postala hitrejša, ko so se pojavili tekoči trakovi, je bilo treba prilagoditi tudi barvanje avtomobilov. Andrej Brglez nas bo spomnil, da je iz tistega časa zanimiv podatek, da je tudi pri barvanju avtomobilov imel veliko vlogo Henrry Ford. Znana je njegova izjava, da ljudje lahko kupijo kakršnega koli Forda, le da je črn. Šel je celo tako daleč, da je vsem, ki bi morda Forda pobarvali v kakšno drugo barvo kot črno, grozil, da jim ne bo več veljala garancija.
Danes je različnih barv in kombinacij na stotine, barve avtomobilov igrajo pomembno vlogo pri marketingu, saj je tisti prvi vtis, ki ga avto napravi na potencialnega kupca, izjemno pomemben.
Uporabniki volkswagnovega večnamenskega vozila caddy so zdaj pred resnim izzivom, da bi morda kupili novega. Skoraj decimeter je daljši od predhodnika, kar se seveda izdatno pozna tako v kabini, kjer se bo udobno počutilo pet potnikov, kot v prtljažniku, ki meri v dolžino 110 centimetrov in v širino skoraj 120. To pomeni, da če ga natrpamo do stropa, pogoltne dobrih 1200 litrov prtljage. Praktična je tudi asimetrično deljiva zadnja klop z možnostjo nastavitve naklona, ki jo lahko prekucnemo ali tudi odstranimo. Tako povečamo prostor za prtljago zadaj na dva metra dolžine in s tem prostornino tovornega prostora na 2,5 kubičnega metra.
Seveda je zdaj caddy v notranjosti osvojil mnogo tega, kar ponuja golf zadnje generacije, predvsem imamo v mislih digitalizacijo praktično vseh funkcij in nastavitev. Še vedno smo mnenja, da bi bilo z varnostnega vidika morda vseeno bolje, če bi na primer upravljanje radia, gretja in še česa lahko izvedli s premikanjem gumbov - dotikanje oznak na zaslonu s prsti le ukrade nekaj voznikove pozornosti. Skratka, znanje iz golfa so pri Volkswagnu prenesli tudi v caddya, ki je - spredaj s podobo osebnega avtomobila in zadaj še vedno s precej štirioglato in še vedno bolj "tovorno" podobo tako zdaj morda postal še manj tovorni dostavnik in še bolj družinski in udoben prevoznik potnikov - zadaj sedečim omogočajo lažji vstop in izstop tudi 70 centimetrov široka drsna vrata. Je pa seveda treba dodati, da je caddyjeva podoba modernejša in v duhu hišne usmeritve - tudi z zdaj že obveznimi LED svetili tako spredaj kot zadaj.
Morda bi kdo razmišljal tudi o malo zmogljivejšem pogonskem agregatu, a po drugi strani je dvolitrski 90 kilovatni dizel povsem ustrezen, poraba je v povprečju pod sedem litrov. Za dodatek k ležernosti in ugodju med vožnjo poskrbi tudi zelo uglajen in odziven sedemstopenjski samodejni DSG. Vse je torej nekako tako kot mora biti, žal se to, kar dobro kaže tudi pri ceni – ta je za tak avtomobil več kot 33 tisočakov.
Segment B SUV predstavlja pri nas četrtino trga v Sloveniji in tja spada tudi oplova mokka, ki se je v teh dneh pripeljala k nam. Gre za drugo generacijo, ki je že na pogled čisto drugačna od prejšnje. Avtomobil je krajši za 12 centimetrov, sicer pa skladno in atraktivno oblikovan, v notranjosti prostoren in kvalitetno izdelan. Večina funkcij je seveda digitaliziranih, nekaj stikal je na srečo še vedno fizičnih. Pogonski agregati so znani PSA-jevi, 1,2 litrski bencinski 74 ali 96 kilovatni, pa dizelski 81 kilovatni, možen je tudi osem stopenjski samodejni menjalnik. Moka pa je lahko tudi električna, e-motor je 100 kilovatni, baterija zadostuje za doseg blizu 300 kilometrov. Najcenejša mokka stane 19 tisočakov, električna najmanj 33.500 – brez upoštevanja subvencije. Letos naj bi pri nas prodali 600 vozil, 7 odstotkov bo električnih.
Pri Seatu so izdatno osvežili modela ibiza in arona. Ibiza – v 37 letih v petih generacijah skoraj 6 milijonov vozil, tako je ibiza najuspešnejši seatov model. V notranjosti seveda prevladuje digitalni dizajn, zunaj so opazna LED svetila spredaj in zadaj, v obeh vozilih je nekaj novih asistenčnih sistemov. Arona je na pogled nekoliko robustnejša. Na voljo je tudi motor na stisnjen zemeljski plin, menjalniki ročni ali samodejni DSG.
Novi volkswagnov električni ID.4., ki je pred kratkim na preizkusu Euro NCAP prejel vseh pet zvezdic, je postal Svetovni avto leta 2021. V izboru sodeluje 90 mednarodnih avtomobilističnih novinarjev iz 24 držav, ki glasujejo za najboljše novosti na svetovnem trgu. VW bo v prihodnjih dneh predstavil tudi novi vrhunski športni model z oznako ID.4 GTX iz serije popolnoma električnih avtomobilov. V prihodnje bodo vsi najzmogljivejši modeli posamezne serije ID nosili to oznako.
Nov izgled je dobila Honda HR-V. Je nekoliko nižja, a obenem prostornejša, opremljena s široko paleto naprednih varnostnih tehnologij in pripomočkov za voznika. Za odzivno in učinkovito vožnjo skrbi hibridna tehnologija – dva zmogljiva električna motorja, ki sta povezana z 1.5 litrskim bencinskim motorjem. Novi HR-V e:HEV se pripelje k nam predvidoma v decembru.
Na današnji dan pred 60 leti je Citroen novinarjem predstavil vozilo AMI 6, najprej kot limuzino, še bolj pa je bila uspešna karavanska različica. S svojim nepozabnim navznoter nagnjenim zadnjim steklom in obliko karoserije, ki so jo poimenovali linija Z, je AMI 6 občutno zaznamoval 60. leta prejšnjega stoletja.
Ob koncu le še o Najboljših za volanom 2021. Polfinalna izbora naj bi se odvila 2. in 3. junija (najprej za dekleta, potem za fante). Tako bodo določili po deset najboljših za finalni nastop, ki bo 22. junija. Če bi se slučajno kaj zataknilo, pa se bo tekmovanje odvilo v začetku julija. Zgodilo se bo seveda v AMZS centru varne vožnje na Vranskem.
Ponekod so resno začeli preganjati dizle, brez elektrike ne gre, a ugotavljamo, da tudi z elektriko še ne bo šlo; vsaj obljube Teslinega Muska so se izkazale za nateg, tako z dobavami kot s ceno. Avtomobilska industrija je preživela kar nekaj mučnih dni po sodnih dvoranah in še jih bo, zanimiva pa je še ena izkušnja - moderni avtomobili se s kopico asistenčnih sistemov, združenih v tehnologijo avtonomne vožnje, že lahko vozijo skoraj sami, a seveda še vedno pod nadzorom voznika.
Ker vožnja v zelo gosti megli predstavlja veliko tveganje za varnost prometa, je DARS v zadnjem času izvedel več ukrepov, s katerimi želi povečati varnost ob zmanjšani vidljivosti. Pred dnevi so začeli testirati še sistem vidnega vodenja prometa v primeru megle na Golem vrhu – to je na odseku avtoceste med Senožečami in razcepom Nanos. Rdeče luči LED vozniku nakazujejo rob vozišča ter ga vodijo v primeru megle. Ob manjši megli se luči zgolj vklopijo, ob gostejši pa utripajo in s tem dodatno opozarjajo voznika na večjo previdnost in zbranost. LED-smernike bo DARS uporabljal tudi za opozarjanje na močno burjo, ki je tudi značilna za ta odsek in je prav tako nevaren pojav za udeležence v prometu.
Fordovi inženirji so se lotili razvoja še enega zanimivega projekta. Zamisel je navdihnila tehnologija za aktivno odpravljanje hrupa, s katero pri Fordovem športnem terencu Edgeu pomagajo potnikom zagotoviti tišje potovanje. Gre za prototip izolirane notranje pasje ute, ki bi ščitila občutljiva pasja ušesa pred hrupom, ki jim povzroča strah predvsem v teh decembrskih dneh. Ko mikrofoni v notranji pasji hišici zaznajo zvok ognjemeta oziroma kakšnih drugih pirotehničnih sredstev, začne vgrajeni avdio sistem oddajati nasprotne frekvence, ki učinkovito izničijo hrup ali ga vsaj znatno zmanjšajo. Sestavni del dizajna je pluta z visoko gostoto, ki je idealna za zvočno izolacijo. Kaže, da se torej psom le obetajo bolj mirni prazniki…
Zanimivo je vedeti, kdaj, na kakšen način kakšna preventivna pobuda, akcija, bolj deluje. Hitrostne table, prikazovalniki hitrosti imajo nedvomno svoj učinek, po zadnji raziskavi (pri nas je nameščenih 44 tovrstnih hitrostnih opozorilnih tabel) te zmanjšajo število tistih, ki prekoračijo dovoljeno hitrost, za približno pet odstotkov. Merili so tudi učinek sporočil na lokalnih radijskih postajah in na velikih panojih; izkazalo se je, da imajo taka sporočila manjši učinek.
Fordovi inženirji so raziskali, če lahko avtomobilom zdrsne tudi na navadnem listju podobno kot na snežni podlagi. V ta namen so z listjem prekrili njihov poligon v Belgiji in na pomoč poklicali napravo za testiranje trenja, ki s kotaljenjem po podlagi izmeri, kako spolzka je površina. Ugotovili so, da je listje v določenih situacijah res prav tako spolzko kot sneg. Če je na cesti sneg, večina vozi bolj počasi in previdno, ob listju pa pogosto premalo upoštevamo, da je površina lahko podobno spolzka in nevarna. Ekipa inženirjev je potem sodelovala pri razvoju voznega načina »Slippery«, ki je zasnovan za izboljšanje oprijema na spolzkih površinah. Sistem bodo predstavili v novem križancu, ki se imenuje focus active in ga bodo začeli prodajati v prihodnjih tednih.
Zadnjič smo preverjali, kako gre samovozečemu avtobusu na Dunaju, danes pa bomo urejali promet v Ingolstadtu, ki je po načinu prevozov kar precej podoben recimo Ljubljani. Naredili so preizkus, koliko obstoječih avtomobilov bi bilo treba v obstoječem prometu v mestu nadomestiti z avtonomnimi, da bi se prometni tok spremenil oziroma da bi bil občutno bolj tekoč. Ugotovili so, da bi moralo biti teh okoli 40 odstotkov, kar je kar veliko, torej bo preteklo še kar nekaj časa, da bo to možno.
V nekaterih državah v ZDA so legalizirali marihuano – trgovanje z njo je tako postalo zelo donosen posel, omenjajo se milijardni zaslužki. Neka raziskava pa je pred časom pokazala, da se je prav v državah, kjer so uporabo marihuane osvobodili, povečalo število prometnih nesreč, katerim bi lahko botrovalo prav uživanje marihuane. Sporočilo Andreja Brgleza je bilo zadnjič, v dneh, ko smo peli slavo novemu vinskemu letniku, da alkohol sam po sebi ni nič kriv, krivi smo mi sami… Ob opozarjanju, kako alkohol in volan ne gresta skupaj, pa pogosto pozabimo na nevarnosti, ki so povezane z uživanjem določenih zdravil in tudi nekaterih substanc, ki ravno tako vplivajo na manjšo sposobnost vožnje.
Pred dnevi smo zaključili preizkus, ki naj bi pokazal, če smo sposobni po avtocesti voziti s primerno varnostno razdaljo ter brez naglih pojemkov in pospeševanj. Tako naj bi povečali pretočnost vozil oziroma zmanjšali potovalni čas zjutraj v službo in popoldan nazaj. DARS je meritve izvajal na dveh odsekih – Višnja Gora – Ljubljana in Trojane – Ljubljana. Nataša Kovše z DARSa je predstavila primerjalne rezultate meritev. Ugotovitev je, da so se vozniki dobro odzvali predvsem na Dolenjski avtocesti, kjer se je v tednu intenzivnih meritev pretok vozil povečal za kar pet odstotkov, na Štajerski avtocesti pa za dva.
Prejšnji teden smo vas ves čas pozivali, da nam pomagate dokazati, da če vozimo z ustrezno varnostno razdaljo ter ne zaviramo in pospešujemo sunkovito, da na ta način skrajšamo čas potovanja v službo in nazaj. Po odzivih sodeč – klicali ste nas po telefonu in se odzivali na družabnih omrežjih, imamo občutek, da nam je ponekod vsaj občasno uspelo. Z Dolenjskega in Štajerskega konca ste bili hitreje v službi, tudi popoldan iz službe. Uradnih rezultatov meritev sicer še ni, bodo v prihodnjih dneh, čimprej vam jih sporočimo. Tudi Andrej Brglez pa ugotavlja, da je bil odziv očitno kar velik in želeli bi, da tak način vožnje poskušamo obdržati tudi v prihodnje. Če poizkusimo, lahko samo pridobimo.
Jutra so se že toliko ohladila, da lahko razmišljamo o zimski opremi na vozilih. Tako smo se zbrali v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem, kjer smo se spomnili na pomen ustrezne priprave voznika in vozila na vožnjo pozimi. Osnova so seveda ustrezne zimske gume, priporočljivo je preveriti tudi nekatere druge vitalne dele avtomobila; po poročilih servisa AMZS morajo še vedno največkrat posredovati zaradi odpovedi akumulatorja. Če je avtomobil torej dobro pripravljen na vožnjo v zimskih razmerah, potem je le še na vozniku, da spremlja pogoje na cesti in prilagaja vožnjo. Posebej opozarjamo, da se vozilom ob samodejnem vklopu dnevnih luči ne prižgejo tudi zadnje, zato je ob slabši vidljivosti treba prižgati zasenčene luči in tako poskrbeti, da bo bolje vidna tudi zadnja stran našega vozila. Tudi meglenke lahko vklopimo, če se slabše vidi, tudi zadnje, da ne bodo prižgane samo na mestnih ulicah ob sicer normalni vidljivosti, kot se to ne prav redko dogaja.
Le s sodelovanjem z ostalimi udeleženci v prometu skrbimo za varnost in pretočnost. Intervencijska pot za reševalna vozila in varnostna razdalja sta le dva izmed ukrepov, ki naj bi se jih vozniki držali. Predstavljamo tudi novi vozili na slovenskem trgu - Hilux in Audi Q8.
Evropski parlament je potrdil cilje EU, da naj bi se povprečne vrednosti izpustov CO2 v EU prodanih avtomobilov do leta 2025 znižale za 20 odstotkov, do leta 2030 pa za 40. EU je najprej sicer predlagala nižje normative, a je okoljski odbor potem dosegel potrditev – nam se zdi, težko dosegljivih ciljev. Meritev izpustov v realnem prometu naj bi se začela izvajati leta 2023. Potrjene cilje seveda pozdravljamo, sprejete zaveze so nedvomno pozitiven znak, da bodo avtomobili vedno čistejši, a se hkrati bojimo, da so zastavljeni cilji predvsem odločitev politike in jih bo v zastavljenih časovnih rokih nemogoče doseči.
Najprej smo se vozniki navadili na pripenjanje z varnostnim pasom – tritočkovnega so patentirali leta 1955, Švedski Saab ga je ponudil kot del serijske opreme leta 1958, potem pa je trajalo še kar mnogo let, da so ga zakonsko predpisali. Potem smo zavarovali še sovoznika, zdaj se trudimo s pripenjanjem na zadnjih sedežih, trudimo se varno prevažati tudi otroke. V zadnjem času pa je vedno več tistih, ki v avtomobilih prevažajo pse ali druge živali. V Sloveniji je približno 270 tisoč psov in torej ni čudno, da posvečamo več pozornosti varni namestitvi in prevozu živali. Da so psi pravilno nameščeni v avtomobilu, je pomembno tudi v primeru prometne nesreče.
V teh krajih se vozimo po desni strani cestišča, volan imamo na levi. Ni bilo vedno tako, marsikje še danes ni. Vse ima svoj vzrok, svoje razloge, svojo zgodovino
Ko se nehajo tiste poletne počitniške gneče na cestah, se začno one druge, vsakdanje, recimo bolj mestne. Ker je megamest vedno več in jih še bo vedno več, je jasno, da se bo moralo nekaj zgoditi, sicer se bomo zadušili vsak v svoji pločevini. Nekateri so že začeli drugače razmišljati o avtomobilih, o mobilnosti na sploh. V preteklosti je razvoj narekoval razmišljanje, da mora imeti vsak svoj avtomobil, da se lahko kadarkoli zapelje kamorkoli. Otroci že dandanes začudeno gledajo recimo vinilke ali kasete, čez 20, 30, 50 let si bodo zanamci hodili ogledovat v muzeje naše avtomobile in bodo težko razumeli, da smo nekdaj imeli vsak svojega.
V zadnjih letih smo se že kar navadili, da proizvajalec avtomobilov vpokliče določeno število vozil zaradi napake in možnih negativnih posledic na servis. Tovrstni vpoklici se ne slišijo prav simpatično; če ljudje za določenega proizvajalca slišijo večkrat, je pogosto mogoče slišati, češ, z avtomobili te znamke je pa vedno kaj narobe. Res, težko je biti vesel in zadovoljen, če vpokličejo tvoj avtomobil na servis, a vseeno bolje, da napako preventivno odstranijo kot da nam jo prikrijejo in se potem zgodi kaj neprijetnega.
Med množico vseh drugih opravil, ki lahko motijo voznika med vožnjo, je tudi kajenje – razvada, ki se ji mnogi težko odrečejo tudi v avtomobilu. Opravilo zahteva kar nekaj gibov in telovadbe, tudi voznikove pozornosti, tako je kajenje za volanom lahko resen motilec med vožnjo. Potem pa je tu vsaj še ena posledica, ki bi morala motiti – slovenske lastnike avtomobilov prav gotovo; »prekajeni« avtomobili so manj vredni, ko jih prodajamo.
V Centru varne vožnje AMZS na Vranskem so pripravili novinarsko konferenco, na kateri so nas spet spomnili, kako poskrbeti za varnost naših otrok na poti v šolo. Boštjan Smolej iz Sektorja prometne policije pri Generalni policijski upravi je poudaril, da imamo ob vseh drugih inštitucijah veliko vlogo pri povečevanju varnosti otrok na poti v šolo starši – po eni strani kot vzgojitelji in učitelji, po drugi pa tudi kot udeleženci v prometu. Velikokrat žal tudi pozabimo, da smo starši otrokom vzgled – tak ali drugačen.
Že pred časom je AMZS na svojem poligonu na Vranskem pripravila prometno -varnostni dan, na katerem so na zabaven način otrokom skušali prikazati, kako ravnati, da bodo v prometu čim bolj varni. Med drugim so s pomočjo hidravlične plošče simulirali obnašanje avtobusa na spolzki površini in ob tem na pasti in nevarnosti, ki prežijo na potnike v takih primerih, če ne uporabljajo varnostnega pasu. Andrej Brglez z ekipo je že kar izkušen pri preverjanju, kako se otroci vozijo, jih vozijo, jih vozimo v šolo. Še vedno je veliko prevoznikov, ki so premalo dosledni pri skrbi za varnost otrok. Tudi starši lahko naredimo več.
Od aprila 2019 se bodo stanovalci dunajske soseske Seestadt Aspern lahko vozili s samovozečim avtomobilom. Dva mini električna avtobusa brez voznika so tri mesece testirali na posebnem poligonu. Koordinator projekta Johannes Liebermann pove, da je ena glavnih ovir, ki jih zaznava avtonomni avtobus, dež, ki ga avtobus zaznava podobno kot recimo betonski zid. Pojavljajo se tudi še druge anomalije, tako mora operater ves čas nadzorovati vožnjo, da lahko posreduje, če gre kaj narobe. Liebermann predvideva, da so od javnega avtonomnega avtobusnega prevoza oddaljeni vsaj pet let.
Neveljaven email naslov