Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Počasi se le nekako – vsaj začasno odpirajo možnosti za potovanja, za počitnice, bo pa vseeno način preživljanja dopusta oziroma način potovanja, kot kaže, malo drugačen kot je bil pred korono. Ljudje ne bodo potovali zelo daleč, potovalo pa se bo spet več z avtomobili, avtodomi, prikolicami, motorji.
Ljudje ne bodo potovali zelo daleč, potovalo pa se bo spet več z avtomobili, avtodomi, prikolicami, motorji.
Počasi se le nekako – vsaj začasno odpirajo možnosti za potovanja, za počitnice, bo pa vseeno način preživljanja dopusta oziroma način potovanja, kot kaže, malo drugačen kot je bil pred korono. Ljudje ne bodo potovali zelo daleč, potovalo pa se bo spet več z avtomobili, avtodomi, prikolicami, motorji. Avtomobili spet dobivajo ali pa recimo ohranjajo pomembno vlogo pri naši mobilnosti. Vse to pa pelje – kot potrjuje tudi Andrej Brglez, v večjo gnečo in zastoje na cestah in mejnih prehodih. Temu se ne bo dalo izogniti, zato je pomembno, da tudi že potovanje vzamemo za del dopusta in se poskušamo sprostiti.
Ena poglavitnih post-pandemijskih tem so seveda podražitve. Vse se draži, tako tudi avtomobili. Če jih je sploh mogoče nabaviti, ker na trgu ni nekaterih bistvenih elementov za sestavo vozil. So pa izjeme in ena takih prihaja iz FIATA. Tipo je prenovljen. Ta uporaben avto za razumno ceno, ki je med nami zdaj že kar nekaj poletij, so snovalci v Italiji in delavci v Turčiji vzeli pod nož. Sprememb je kar nekaj, ampak nam je nasmešek na obraz pripeljala različica z imenom cross. Seveda nekaj dvignjen avtomobil z zelo spodobno opremo, ki pa se ne vklaplja vedno v, recimo ji klasično zasnovo avtomobila. Hočemo povedati, da so vsi najsodobnejši asistenčni sladkorčki bolj kot privesek, kot pa da so resnično integrirani v avtomobil. Ampak to je težava, s katero se spopadajo tudi nekateri dražji avtomobili, kot je tipo.
Drugače pa klasika do koder seže pogled. Dovolj prostora in sodoben litrski trivaljnik s 74 kilovati, zelo klasično, da ne rečemo zastarelo, pa deluje pet stopenjski menjalnik, ki pa ima na srečo dovolj zvita prestavna razmerja, tako da tipo zmore tudi daljša avtocestna potovanja. Kot dober, star znanec, ki ga dolgo, predolgo nismo srečali, deluje ta tipo in če mu bodo vetrovi naklonjeni oziroma nam, morda v prihodnosti preizkusimo še kakšno od karoserijskih izpeljank tipa.
Tudi Citroenu (kot še mnogim drugim) ni tuje eksperimentiranje z oblikami nekaterih svojih modelov. Tokrat mislimo na C4, ki je imel v svoji zgodovini vsaj eno generacijo, ki na izgled ni bila pretirano privlačna ali pa recimo morda nekoliko preveč drzna. Za zadnjo generacijo tega modela pa lahko z gotovostjo trdimo, da je spet oblikovno unikatna, a nedvomno atraktivna. Avto je nekakšna mešanica klasične limuzine in – predvsem zaradi nekoliko večje oddaljenosti od tal tudi tendovskega križanca, poleg tega pa se zadaj vse skupaj konča nekako kupejevsko; kombinacija je posrečena.
Avtomobil je v notranjosti prostoren in udoben, tudi za zadaj sedeče – kljub kupejevskemu izgledu zadaj. Tudi C4 sledi digitalnim trendom, pričakovano in jasno, posebej pa pozdravljamo nekaj fizičnih stikal za nekatere funkcije.
Lahko rečemo, da je bila pogonska različica pričakovana in primerna; 1,2 litrski trivaljnik s 96 kilovati moči povsem suvereno opravlja svojo nalogo, tudi šeststopenjski ročni menjalnik je dovolj uglajen, čeprav smo razmišljali, da bi bil nedvomno zanimiv tudi osemstopenjski samodejni menjalnik EAT, za katerega vemo, da naredi vožnjo še bolj udobno.
Skratka, pri Citroenu so skonstruirali klasični C4, ki je spet nekoliko drugačen in poseben, a všečen in nedvomno prijeten avtomobil, primeren za družinsko mobilnost. Opremljen z vsemi najpomembnejšimi asistenčnimi sistemi se zdi tudi racionalen nakup za sprejemljivo ceno – po ceniku nekaj čez 22 tisočakov, sicer pa s popustom in financiranjem le dobrih 20 tisočakov.
V tem tednu smo od blizu spoznali in se tudi zapeljali nekaj kilometrov z novo Audijevo električno športno limuzino. E-tron GT je Luksuzni petsedežnik, ki ima kar nekaj posebnosti. Visokonapetostna baterija po zagotovilih Audija omogoča vsaj 450 kilometrov dosega, pri izvedbi RS pa nekaj kilometrov manj. Pri GT-ju skupna moč znaša 350 kilovatov, pri zmogljivejšem RS-u pa kar 440, kar pri slednjem omogoča pospešek do 100 km/h v 3,3 sekunde. Po en motor na vsaki osi omogoča štirikolesni pogon quattro, posebnost pa je, da se moč na kolesa prenaša s pomočjo dvo-stopenjskega menjalnika. Posebnosti je še nekaj – recimo – ko sedemo na vozniški sedež, to zazna senzor, kar omogoči, da se električni motor sam zažene ne da bi pritisnili na gumb. Ročico prestavimo v D in speljemo. Avtomobil pri nizki hitrosti samodejno oddaja zvok, potem pa utihne in pelje neslišno, a pri Audiju so poskrbeli tudi za tiste, ki imajo radi športni zvok – lahko si ga privoščijo preko ozvočenja. E-tron GT stane dobrih sto tisočakov, GT dobrih 140. Letos bodo v Sloveniji prodali vsaj 20 športnih limuzin e-tron GT.
Še eno novost smo zabeležili v teh dneh. Prihaja iz korejskega Hyundaija, poimenovali pa so ga po francoskem turističnem mestu Bayon. Gre za manjšega mestnega križanca, ki je nekoliko manjši od kone, izhaja pa iz modela i20, od katerega je 14 cm daljši. Najcenejšega poganja 1,2 litrski turbobencinski trivaljnik z 62 kilovati moči, ki je v kombinaciji s petstopenjskim ročnim menjalnikom. Druga možnost je litrski 74 kilovatni turbomotor, lahko z blagim hibridnim pogonom, močnejši ponuja 88 kilovatov, menjalnik je šeststopenjski ročni ali sedemstopenjski samodejni. Cene se začnejo pri 15 tisočakih in pol. Letos želijo prodati 300 bayonov.
V torek se ima zgoditi še zadnje dejanje letošnje akcije Najboljši za volanom 2021, ki jo že peto leto zapored organizira AMZS. Pred dnevi je 100 udeležencev opravilo s polfinalnim izborom, zdaj, v torek, 22. junija, pa se bo deset mladih voznic in deset voznikov pomerilo v finalu za naziv najboljše in najboljšega. Zmagovalca prejmeta za eno leto v uporabo vsak svojega forda focus, v začetku oktobra pa se bosta na Poljskem udeležila tudi srečanja in finalnega tekmovanja, kjer bodo zmagovalci še iz nekaterih drugih evropskih avtomobilskih klubov.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Počasi se le nekako – vsaj začasno odpirajo možnosti za potovanja, za počitnice, bo pa vseeno način preživljanja dopusta oziroma način potovanja, kot kaže, malo drugačen kot je bil pred korono. Ljudje ne bodo potovali zelo daleč, potovalo pa se bo spet več z avtomobili, avtodomi, prikolicami, motorji.
Ljudje ne bodo potovali zelo daleč, potovalo pa se bo spet več z avtomobili, avtodomi, prikolicami, motorji.
Počasi se le nekako – vsaj začasno odpirajo možnosti za potovanja, za počitnice, bo pa vseeno način preživljanja dopusta oziroma način potovanja, kot kaže, malo drugačen kot je bil pred korono. Ljudje ne bodo potovali zelo daleč, potovalo pa se bo spet več z avtomobili, avtodomi, prikolicami, motorji. Avtomobili spet dobivajo ali pa recimo ohranjajo pomembno vlogo pri naši mobilnosti. Vse to pa pelje – kot potrjuje tudi Andrej Brglez, v večjo gnečo in zastoje na cestah in mejnih prehodih. Temu se ne bo dalo izogniti, zato je pomembno, da tudi že potovanje vzamemo za del dopusta in se poskušamo sprostiti.
Ena poglavitnih post-pandemijskih tem so seveda podražitve. Vse se draži, tako tudi avtomobili. Če jih je sploh mogoče nabaviti, ker na trgu ni nekaterih bistvenih elementov za sestavo vozil. So pa izjeme in ena takih prihaja iz FIATA. Tipo je prenovljen. Ta uporaben avto za razumno ceno, ki je med nami zdaj že kar nekaj poletij, so snovalci v Italiji in delavci v Turčiji vzeli pod nož. Sprememb je kar nekaj, ampak nam je nasmešek na obraz pripeljala različica z imenom cross. Seveda nekaj dvignjen avtomobil z zelo spodobno opremo, ki pa se ne vklaplja vedno v, recimo ji klasično zasnovo avtomobila. Hočemo povedati, da so vsi najsodobnejši asistenčni sladkorčki bolj kot privesek, kot pa da so resnično integrirani v avtomobil. Ampak to je težava, s katero se spopadajo tudi nekateri dražji avtomobili, kot je tipo.
Drugače pa klasika do koder seže pogled. Dovolj prostora in sodoben litrski trivaljnik s 74 kilovati, zelo klasično, da ne rečemo zastarelo, pa deluje pet stopenjski menjalnik, ki pa ima na srečo dovolj zvita prestavna razmerja, tako da tipo zmore tudi daljša avtocestna potovanja. Kot dober, star znanec, ki ga dolgo, predolgo nismo srečali, deluje ta tipo in če mu bodo vetrovi naklonjeni oziroma nam, morda v prihodnosti preizkusimo še kakšno od karoserijskih izpeljank tipa.
Tudi Citroenu (kot še mnogim drugim) ni tuje eksperimentiranje z oblikami nekaterih svojih modelov. Tokrat mislimo na C4, ki je imel v svoji zgodovini vsaj eno generacijo, ki na izgled ni bila pretirano privlačna ali pa recimo morda nekoliko preveč drzna. Za zadnjo generacijo tega modela pa lahko z gotovostjo trdimo, da je spet oblikovno unikatna, a nedvomno atraktivna. Avto je nekakšna mešanica klasične limuzine in – predvsem zaradi nekoliko večje oddaljenosti od tal tudi tendovskega križanca, poleg tega pa se zadaj vse skupaj konča nekako kupejevsko; kombinacija je posrečena.
Avtomobil je v notranjosti prostoren in udoben, tudi za zadaj sedeče – kljub kupejevskemu izgledu zadaj. Tudi C4 sledi digitalnim trendom, pričakovano in jasno, posebej pa pozdravljamo nekaj fizičnih stikal za nekatere funkcije.
Lahko rečemo, da je bila pogonska različica pričakovana in primerna; 1,2 litrski trivaljnik s 96 kilovati moči povsem suvereno opravlja svojo nalogo, tudi šeststopenjski ročni menjalnik je dovolj uglajen, čeprav smo razmišljali, da bi bil nedvomno zanimiv tudi osemstopenjski samodejni menjalnik EAT, za katerega vemo, da naredi vožnjo še bolj udobno.
Skratka, pri Citroenu so skonstruirali klasični C4, ki je spet nekoliko drugačen in poseben, a všečen in nedvomno prijeten avtomobil, primeren za družinsko mobilnost. Opremljen z vsemi najpomembnejšimi asistenčnimi sistemi se zdi tudi racionalen nakup za sprejemljivo ceno – po ceniku nekaj čez 22 tisočakov, sicer pa s popustom in financiranjem le dobrih 20 tisočakov.
V tem tednu smo od blizu spoznali in se tudi zapeljali nekaj kilometrov z novo Audijevo električno športno limuzino. E-tron GT je Luksuzni petsedežnik, ki ima kar nekaj posebnosti. Visokonapetostna baterija po zagotovilih Audija omogoča vsaj 450 kilometrov dosega, pri izvedbi RS pa nekaj kilometrov manj. Pri GT-ju skupna moč znaša 350 kilovatov, pri zmogljivejšem RS-u pa kar 440, kar pri slednjem omogoča pospešek do 100 km/h v 3,3 sekunde. Po en motor na vsaki osi omogoča štirikolesni pogon quattro, posebnost pa je, da se moč na kolesa prenaša s pomočjo dvo-stopenjskega menjalnika. Posebnosti je še nekaj – recimo – ko sedemo na vozniški sedež, to zazna senzor, kar omogoči, da se električni motor sam zažene ne da bi pritisnili na gumb. Ročico prestavimo v D in speljemo. Avtomobil pri nizki hitrosti samodejno oddaja zvok, potem pa utihne in pelje neslišno, a pri Audiju so poskrbeli tudi za tiste, ki imajo radi športni zvok – lahko si ga privoščijo preko ozvočenja. E-tron GT stane dobrih sto tisočakov, GT dobrih 140. Letos bodo v Sloveniji prodali vsaj 20 športnih limuzin e-tron GT.
Še eno novost smo zabeležili v teh dneh. Prihaja iz korejskega Hyundaija, poimenovali pa so ga po francoskem turističnem mestu Bayon. Gre za manjšega mestnega križanca, ki je nekoliko manjši od kone, izhaja pa iz modela i20, od katerega je 14 cm daljši. Najcenejšega poganja 1,2 litrski turbobencinski trivaljnik z 62 kilovati moči, ki je v kombinaciji s petstopenjskim ročnim menjalnikom. Druga možnost je litrski 74 kilovatni turbomotor, lahko z blagim hibridnim pogonom, močnejši ponuja 88 kilovatov, menjalnik je šeststopenjski ročni ali sedemstopenjski samodejni. Cene se začnejo pri 15 tisočakih in pol. Letos želijo prodati 300 bayonov.
V torek se ima zgoditi še zadnje dejanje letošnje akcije Najboljši za volanom 2021, ki jo že peto leto zapored organizira AMZS. Pred dnevi je 100 udeležencev opravilo s polfinalnim izborom, zdaj, v torek, 22. junija, pa se bo deset mladih voznic in deset voznikov pomerilo v finalu za naziv najboljše in najboljšega. Zmagovalca prejmeta za eno leto v uporabo vsak svojega forda focus, v začetku oktobra pa se bosta na Poljskem udeležila tudi srečanja in finalnega tekmovanja, kjer bodo zmagovalci še iz nekaterih drugih evropskih avtomobilskih klubov.
Anonimizirani podatki več kot 100 tisoč uporabnikov mobilne aplikacije DRAJV, ki spremlja in ocenjuje način vožnje ter nagrajuje varne voznike, so na novo zaživeli na DRAJV zemljevidu, ki je javno dostopen vsem uporabnikom. Na enem mestu so tako zbrani podatki o najbolj nevarnih odsekih oziroma najpogostejših izzivih v prometu.
Edini avtomobil, po katerem smo poimenovali kar razred, kateremu pripada, je volkswagnov golf. Letos praznuje abrahama, v osmih generacijah so jih izdelali in prodali več kot 37 milijonov.
V prihodnjih minutah pa k najmlajšim udeležencem v prometu, ki so kot sopotniki v prometu povsem odvisni od nas. Nekateri se še vedno premalo zavedajo, kako zelo pomembno je, da imamo dober otroški varnostni sedež, pa seveda tudi, da je ustrezno nameščen.
Začela se je gradnja novega potniškega centra v Ljubljani, ki seveda prinaša kar nekaj motenj v prometu. Gradnja bo po napovedih trajala dve leti in v tem času se bomo morali prilagajati občasnim zaporam in oviram na gradbišču. Če bi tak ali podoben projekt izpeljali pred recimo vsaj 30 leti, bi bilo danes marsikaj drugače. Ampak kar zadeva mobilnosti, smo zadaj še kje.
V preteklem letu smo zelo veliko govorili o električni mobilnosti. Na tem področju so zelo močni kitajski proizvajalci, ki so tudi odgovorni, da so proizvajalci električnih vozil le začeli počasi popuščati s cenami, ki pa so še vedno zelo visoke. Kakšne so smernice in kaj lahko pričakujemo letos in v prihodnjih letih? O vsem tem Janez Martinčič in Andrej Brglez.
V minutah za mobilnost se bomo tokrat ozrli nazaj na leto, ki se izteka. Andrej Brglez nas spomni, da so uničujoče poplave pri nas vplivale tudi na mobilnost, da je bilo veliko avtomobilov poplavljenih, pa da so cene avtomobilov še naprej rasle in da je rasla tudi prodaja električnih avtomobilov. Ta je v Evropi letos prvič presegla prodajo dizelskih avtomobilov. Sicer pa sprehod po svetu pokaže, da so avtomobilske zgodbe po različnih koncih sveta zelo različne.
Ker so električna vozila z nami že kar nekaj let, je na trgu tudi vedno več rabljenih. Kupci pa se za nakup takih težko odločajo, saj je neznank še preveč, predvsem pa ne zaupajo kakovosti baterij, ki so del avtomobila, okoli katerega se pravzaprav vse vrti.
Vemo, da prodaja avtomobilov še vedno v veliki meri temelji na obisku avtomobilskega salona, ampak nakupni proces se tudi v tej panogi pri večini kupcev začne na spletu. Vendar pa se nakupne poti spreminjajo, tudi pri nas. Spomnimo, kako je prodaja tekstila in obutve prek interneta postala izjemen posel, počasi podobne nakupne navade prodirajo tudi na področje prodaje avtomobilov, tudi rabljenih. Kako hitro gre slovenski kupec na nova polja spletnega nakupovanja? Sogovornik: - Marin Vladović, izvršni direktor in partner platforme AutoBrief
Avtomobilska industrija iz leta v leto beleži izjemen napredek pri razvoju praktično vseh avtomobilskih sklopov. Eden pomembnejših in še kako dobrodošlih za voznika je napredek pri razvoju avtomobilskih svetil, predvsem žarometov. Zadnje čase je popularna t. i. LED matrična tehnologija, ki je s pomočjo več tisoč LED diod v žarometu sposobna usmerjati množico svetlobnih snopov, ki so neodvisni drug od drugega in tako lahko dinamično osvetljujejo različne segmente ceste. Sogovornik: - vodja razvoja žarometov v Hella Saturnus Janez Nučič
Pred dnevi je bila organizirana akcija Slovenija piha nula nula, ki naj bi voznike spodbudila, da ne bi pijani sedali za volan, a se je znova izkazalo, da vsi ne napihajo nula nula. Kje smo na zemljevidu pitja alkohola, zakaj ga ni dobro piti in kako je nevaren za volanom? O tem se bo Janez Martinčič tokrat pogovarjal z doktorico psiholoških znanosti Majo Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
V zadnjem času se sem ter tja pojavi kakšna novica, da zanimanje za nakup električnih avtomobilov pada. Zato se tudi proizvajalci odločajo o znižanju proizvodnje električnih avtomobilov.
Raziskave so pokazale, da pod vplivom alkohola težje zaznamo rdečo barvo, to pa je v prometu lahko zelo nerodno ali celo usodno. Evropska uredba določa, da morajo biti že od junija 2022 vsi novi tipi vozil, od julija 2024 pa vsa nova vozila na evropskem trgu opremljena z modernimi varnostnimi sistemi, med katere sodi tudi tehnična predpriprava za namestitev blokirne naprave (tako imenovane alkoholne ključavnice) za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola. Ali bi bilo smiselno uzakoniti "nič celih nič"? Kakšen je odnos mladih do alkohola, ki so nam starejšim v zadnjem času lahko za vzor, kar zadeva šofiranje pod vplivom alkohola?
Tudi letos so evropski avtomobilski klubi skupaj s potrošniškimi organizacijami vzeli pod drobnogled zimske pnevmatike dveh različnih dimenzij – ene primerne za kompaktne križance in druge za avtomobile nižjega srednjega razreda. Ugotovili so, da so razlike med pnevmatikami med različnimi proizvajalci lahko kar velike, in tudi, da visoka cena ni vedno zagotovilo za najvišjo kakovost.
Pred dnevi je AMZS spet gostila mednarodno tekmovanje in usposabljala mehanike, ki delujejo v cestnih patruljah. Srečanje poteka pod pokroviteljstvom mednarodne avtomobilistične zveze FIA Regija 1, ki združuje avtomobilske klube iz Evrope, Afrike in Bližnjega vzhoda ter ARC Europe – mednarodne mreže za pomoč na cesti, ki danes zagotavlja pomoč na cesti v kar 43 evropskih državah. Sodelovale so ekipe iz 17 avtomobilskih klubov, v naši sta bila Janez Kajzar iz postojnskega centra AMZS in Jakob Turnšek iz Celjskega servisa.
Zastoji na vpadnicah v Ljubljano in na ljubljanskem obroču so vsakodnevna stalnica. Hitrih rešitev stroka nima, zato bo DARS prihodnje leto s pomočjo umetne inteligence poskušal povečati pretočnost skozi ljubljanski obroč. S postavitvijo več kot 50 portalov, ki jih bodo integrirali v nadzorne centre za vodenje in nadzor prometa, bodo obveščali voznike o priporočeni hitrosti in na ta način poskušali povečati pretočnost.
Ocene kažejo, da prometne nesreče države stanejo od enega ali celo do treh odstotkov njihovega bruto nacionalnega proizvoda na leto. Evropa se je odločila ukrepati. Tako države članice EU od 1. oktobra 2017 uvedejo centre za obveščanje o javni varnosti eCall, ki so opremljeni za obravnavo klicev eCall. Od 31. marca 2018 pa je moral biti vsak nov tip avtomobila, prodanega v Evropi, opremljen s sistemom 112 eCall. Tako avtomobil lahko samodejno pokliče vseevropsko številko 112 v primeru resne prometne nesreče in operaterjem v sili posreduje informacije o incidentu, vključno s koordinatami GPS, časom incidenta in identifikacijsko številko vozila. Andrej Brglez o tem, kako sistem deluje in kaj se obeta v prihodnosti.
Čeprav se zadnje čase, kar zadeva teme s področja mobilnosti, ukvarjamo predvsem s tem, kako bi vse dali na elektriko in pokopali vse drugo, pa v ozadju še vedno tečejo raziskave in napredujejo projekti, ki naj bi nas zapeljali v naslednje stopnje avtonomne vožnje. O vmesnikih v vozilih, zakaj jim tako rečemo, kakšna je njihova vloga in kakšna bo v prihodnosti, s prof. dr. Jako Sodnikom s fakultete za elektrotehniko v Ljubljani. Zapeljemo še Fiat 500x in 500x "zgoraj brez" in prenovljenega Škodinega karoqa.
Mestna središča se zapirajo za avtomobile, načini mobilnosti se tako spreminjajo. Vedno več je prevoznih sredstev, hitrosti so vedno višje, vedno bolj pereči so izzivi uporabe mikromobilnosti, predvsem e-skirojev. Kako se v tujini lotevajo reševanja problemov (starostne in hitrostne) omejitve? Kako »preživeti« čas, ki je potreben, da se uveljavi zakonodaja? Pogovor z Ano Cergolj Kebler, vodjo projektov varne vožnje pri Zavarovalnici Triglav. Zapeljemo se tudi s prostornim Fiatom, udobnim Citroenom in uporabnim Volkswagnom – tokrat bo šlo brez elektrike.
Zadnja desetletja smo bili vajeni, da so novinarji (pa tudi obiskovalci) vsako leto obiskovali ene in iste avtomobilske salone in tam videli, kaj se nam na avtomobilskem področju v bližnji prihodnosti obeta novega. Zdaj tega tako rekoč ni več. To je bilo videti in čutiti na Münchenskem salonu, kjer je lahko predvsem strokovna javnost na enem kraju doživljala promocijo novih avtomobilskih rešitev, tehnologij, komponent, na drugem kraju v središču Münchna pa so zgradili velike odprte razstavne prostore, kjer so potekali razni dogodki in testne vožnje. Med obema središčema pa naj bi potekala testna proga za vozila sodobnih novih čistih tehnologij. Torej čisto drugačen koncept, ki ga je zaznal tudi Andrej Brglez.
Naš tokratni sogovornik je Peter Kavčič, urednik portala Doberavto.si. Portal deluje pod okriljem AMZS in posreduje širok nabor podatkov o rabljenih avtomobilih, ki iščejo kupce pri različnih ponudnikih. Zadnjih nekaj let je trg novih in posledično tudi rabljenih vozil zelo nihal, primanjkovalo je enih in drugih, zdaj pa se stvari počasi umirjajo in lahko rečemo, da tudi nekako postavljajo na svoje mesto.
Neveljaven email naslov