Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Počasi se le nekako – vsaj začasno odpirajo možnosti za potovanja, za počitnice, bo pa vseeno način preživljanja dopusta oziroma način potovanja, kot kaže, malo drugačen kot je bil pred korono. Ljudje ne bodo potovali zelo daleč, potovalo pa se bo spet več z avtomobili, avtodomi, prikolicami, motorji.
Ljudje ne bodo potovali zelo daleč, potovalo pa se bo spet več z avtomobili, avtodomi, prikolicami, motorji.
Počasi se le nekako – vsaj začasno odpirajo možnosti za potovanja, za počitnice, bo pa vseeno način preživljanja dopusta oziroma način potovanja, kot kaže, malo drugačen kot je bil pred korono. Ljudje ne bodo potovali zelo daleč, potovalo pa se bo spet več z avtomobili, avtodomi, prikolicami, motorji. Avtomobili spet dobivajo ali pa recimo ohranjajo pomembno vlogo pri naši mobilnosti. Vse to pa pelje – kot potrjuje tudi Andrej Brglez, v večjo gnečo in zastoje na cestah in mejnih prehodih. Temu se ne bo dalo izogniti, zato je pomembno, da tudi že potovanje vzamemo za del dopusta in se poskušamo sprostiti.
Ena poglavitnih post-pandemijskih tem so seveda podražitve. Vse se draži, tako tudi avtomobili. Če jih je sploh mogoče nabaviti, ker na trgu ni nekaterih bistvenih elementov za sestavo vozil. So pa izjeme in ena takih prihaja iz FIATA. Tipo je prenovljen. Ta uporaben avto za razumno ceno, ki je med nami zdaj že kar nekaj poletij, so snovalci v Italiji in delavci v Turčiji vzeli pod nož. Sprememb je kar nekaj, ampak nam je nasmešek na obraz pripeljala različica z imenom cross. Seveda nekaj dvignjen avtomobil z zelo spodobno opremo, ki pa se ne vklaplja vedno v, recimo ji klasično zasnovo avtomobila. Hočemo povedati, da so vsi najsodobnejši asistenčni sladkorčki bolj kot privesek, kot pa da so resnično integrirani v avtomobil. Ampak to je težava, s katero se spopadajo tudi nekateri dražji avtomobili, kot je tipo.
Drugače pa klasika do koder seže pogled. Dovolj prostora in sodoben litrski trivaljnik s 74 kilovati, zelo klasično, da ne rečemo zastarelo, pa deluje pet stopenjski menjalnik, ki pa ima na srečo dovolj zvita prestavna razmerja, tako da tipo zmore tudi daljša avtocestna potovanja. Kot dober, star znanec, ki ga dolgo, predolgo nismo srečali, deluje ta tipo in če mu bodo vetrovi naklonjeni oziroma nam, morda v prihodnosti preizkusimo še kakšno od karoserijskih izpeljank tipa.
Tudi Citroenu (kot še mnogim drugim) ni tuje eksperimentiranje z oblikami nekaterih svojih modelov. Tokrat mislimo na C4, ki je imel v svoji zgodovini vsaj eno generacijo, ki na izgled ni bila pretirano privlačna ali pa recimo morda nekoliko preveč drzna. Za zadnjo generacijo tega modela pa lahko z gotovostjo trdimo, da je spet oblikovno unikatna, a nedvomno atraktivna. Avto je nekakšna mešanica klasične limuzine in – predvsem zaradi nekoliko večje oddaljenosti od tal tudi tendovskega križanca, poleg tega pa se zadaj vse skupaj konča nekako kupejevsko; kombinacija je posrečena.
Avtomobil je v notranjosti prostoren in udoben, tudi za zadaj sedeče – kljub kupejevskemu izgledu zadaj. Tudi C4 sledi digitalnim trendom, pričakovano in jasno, posebej pa pozdravljamo nekaj fizičnih stikal za nekatere funkcije.
Lahko rečemo, da je bila pogonska različica pričakovana in primerna; 1,2 litrski trivaljnik s 96 kilovati moči povsem suvereno opravlja svojo nalogo, tudi šeststopenjski ročni menjalnik je dovolj uglajen, čeprav smo razmišljali, da bi bil nedvomno zanimiv tudi osemstopenjski samodejni menjalnik EAT, za katerega vemo, da naredi vožnjo še bolj udobno.
Skratka, pri Citroenu so skonstruirali klasični C4, ki je spet nekoliko drugačen in poseben, a všečen in nedvomno prijeten avtomobil, primeren za družinsko mobilnost. Opremljen z vsemi najpomembnejšimi asistenčnimi sistemi se zdi tudi racionalen nakup za sprejemljivo ceno – po ceniku nekaj čez 22 tisočakov, sicer pa s popustom in financiranjem le dobrih 20 tisočakov.
V tem tednu smo od blizu spoznali in se tudi zapeljali nekaj kilometrov z novo Audijevo električno športno limuzino. E-tron GT je Luksuzni petsedežnik, ki ima kar nekaj posebnosti. Visokonapetostna baterija po zagotovilih Audija omogoča vsaj 450 kilometrov dosega, pri izvedbi RS pa nekaj kilometrov manj. Pri GT-ju skupna moč znaša 350 kilovatov, pri zmogljivejšem RS-u pa kar 440, kar pri slednjem omogoča pospešek do 100 km/h v 3,3 sekunde. Po en motor na vsaki osi omogoča štirikolesni pogon quattro, posebnost pa je, da se moč na kolesa prenaša s pomočjo dvo-stopenjskega menjalnika. Posebnosti je še nekaj – recimo – ko sedemo na vozniški sedež, to zazna senzor, kar omogoči, da se električni motor sam zažene ne da bi pritisnili na gumb. Ročico prestavimo v D in speljemo. Avtomobil pri nizki hitrosti samodejno oddaja zvok, potem pa utihne in pelje neslišno, a pri Audiju so poskrbeli tudi za tiste, ki imajo radi športni zvok – lahko si ga privoščijo preko ozvočenja. E-tron GT stane dobrih sto tisočakov, GT dobrih 140. Letos bodo v Sloveniji prodali vsaj 20 športnih limuzin e-tron GT.
Še eno novost smo zabeležili v teh dneh. Prihaja iz korejskega Hyundaija, poimenovali pa so ga po francoskem turističnem mestu Bayon. Gre za manjšega mestnega križanca, ki je nekoliko manjši od kone, izhaja pa iz modela i20, od katerega je 14 cm daljši. Najcenejšega poganja 1,2 litrski turbobencinski trivaljnik z 62 kilovati moči, ki je v kombinaciji s petstopenjskim ročnim menjalnikom. Druga možnost je litrski 74 kilovatni turbomotor, lahko z blagim hibridnim pogonom, močnejši ponuja 88 kilovatov, menjalnik je šeststopenjski ročni ali sedemstopenjski samodejni. Cene se začnejo pri 15 tisočakih in pol. Letos želijo prodati 300 bayonov.
V torek se ima zgoditi še zadnje dejanje letošnje akcije Najboljši za volanom 2021, ki jo že peto leto zapored organizira AMZS. Pred dnevi je 100 udeležencev opravilo s polfinalnim izborom, zdaj, v torek, 22. junija, pa se bo deset mladih voznic in deset voznikov pomerilo v finalu za naziv najboljše in najboljšega. Zmagovalca prejmeta za eno leto v uporabo vsak svojega forda focus, v začetku oktobra pa se bosta na Poljskem udeležila tudi srečanja in finalnega tekmovanja, kjer bodo zmagovalci še iz nekaterih drugih evropskih avtomobilskih klubov.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Počasi se le nekako – vsaj začasno odpirajo možnosti za potovanja, za počitnice, bo pa vseeno način preživljanja dopusta oziroma način potovanja, kot kaže, malo drugačen kot je bil pred korono. Ljudje ne bodo potovali zelo daleč, potovalo pa se bo spet več z avtomobili, avtodomi, prikolicami, motorji.
Ljudje ne bodo potovali zelo daleč, potovalo pa se bo spet več z avtomobili, avtodomi, prikolicami, motorji.
Počasi se le nekako – vsaj začasno odpirajo možnosti za potovanja, za počitnice, bo pa vseeno način preživljanja dopusta oziroma način potovanja, kot kaže, malo drugačen kot je bil pred korono. Ljudje ne bodo potovali zelo daleč, potovalo pa se bo spet več z avtomobili, avtodomi, prikolicami, motorji. Avtomobili spet dobivajo ali pa recimo ohranjajo pomembno vlogo pri naši mobilnosti. Vse to pa pelje – kot potrjuje tudi Andrej Brglez, v večjo gnečo in zastoje na cestah in mejnih prehodih. Temu se ne bo dalo izogniti, zato je pomembno, da tudi že potovanje vzamemo za del dopusta in se poskušamo sprostiti.
Ena poglavitnih post-pandemijskih tem so seveda podražitve. Vse se draži, tako tudi avtomobili. Če jih je sploh mogoče nabaviti, ker na trgu ni nekaterih bistvenih elementov za sestavo vozil. So pa izjeme in ena takih prihaja iz FIATA. Tipo je prenovljen. Ta uporaben avto za razumno ceno, ki je med nami zdaj že kar nekaj poletij, so snovalci v Italiji in delavci v Turčiji vzeli pod nož. Sprememb je kar nekaj, ampak nam je nasmešek na obraz pripeljala različica z imenom cross. Seveda nekaj dvignjen avtomobil z zelo spodobno opremo, ki pa se ne vklaplja vedno v, recimo ji klasično zasnovo avtomobila. Hočemo povedati, da so vsi najsodobnejši asistenčni sladkorčki bolj kot privesek, kot pa da so resnično integrirani v avtomobil. Ampak to je težava, s katero se spopadajo tudi nekateri dražji avtomobili, kot je tipo.
Drugače pa klasika do koder seže pogled. Dovolj prostora in sodoben litrski trivaljnik s 74 kilovati, zelo klasično, da ne rečemo zastarelo, pa deluje pet stopenjski menjalnik, ki pa ima na srečo dovolj zvita prestavna razmerja, tako da tipo zmore tudi daljša avtocestna potovanja. Kot dober, star znanec, ki ga dolgo, predolgo nismo srečali, deluje ta tipo in če mu bodo vetrovi naklonjeni oziroma nam, morda v prihodnosti preizkusimo še kakšno od karoserijskih izpeljank tipa.
Tudi Citroenu (kot še mnogim drugim) ni tuje eksperimentiranje z oblikami nekaterih svojih modelov. Tokrat mislimo na C4, ki je imel v svoji zgodovini vsaj eno generacijo, ki na izgled ni bila pretirano privlačna ali pa recimo morda nekoliko preveč drzna. Za zadnjo generacijo tega modela pa lahko z gotovostjo trdimo, da je spet oblikovno unikatna, a nedvomno atraktivna. Avto je nekakšna mešanica klasične limuzine in – predvsem zaradi nekoliko večje oddaljenosti od tal tudi tendovskega križanca, poleg tega pa se zadaj vse skupaj konča nekako kupejevsko; kombinacija je posrečena.
Avtomobil je v notranjosti prostoren in udoben, tudi za zadaj sedeče – kljub kupejevskemu izgledu zadaj. Tudi C4 sledi digitalnim trendom, pričakovano in jasno, posebej pa pozdravljamo nekaj fizičnih stikal za nekatere funkcije.
Lahko rečemo, da je bila pogonska različica pričakovana in primerna; 1,2 litrski trivaljnik s 96 kilovati moči povsem suvereno opravlja svojo nalogo, tudi šeststopenjski ročni menjalnik je dovolj uglajen, čeprav smo razmišljali, da bi bil nedvomno zanimiv tudi osemstopenjski samodejni menjalnik EAT, za katerega vemo, da naredi vožnjo še bolj udobno.
Skratka, pri Citroenu so skonstruirali klasični C4, ki je spet nekoliko drugačen in poseben, a všečen in nedvomno prijeten avtomobil, primeren za družinsko mobilnost. Opremljen z vsemi najpomembnejšimi asistenčnimi sistemi se zdi tudi racionalen nakup za sprejemljivo ceno – po ceniku nekaj čez 22 tisočakov, sicer pa s popustom in financiranjem le dobrih 20 tisočakov.
V tem tednu smo od blizu spoznali in se tudi zapeljali nekaj kilometrov z novo Audijevo električno športno limuzino. E-tron GT je Luksuzni petsedežnik, ki ima kar nekaj posebnosti. Visokonapetostna baterija po zagotovilih Audija omogoča vsaj 450 kilometrov dosega, pri izvedbi RS pa nekaj kilometrov manj. Pri GT-ju skupna moč znaša 350 kilovatov, pri zmogljivejšem RS-u pa kar 440, kar pri slednjem omogoča pospešek do 100 km/h v 3,3 sekunde. Po en motor na vsaki osi omogoča štirikolesni pogon quattro, posebnost pa je, da se moč na kolesa prenaša s pomočjo dvo-stopenjskega menjalnika. Posebnosti je še nekaj – recimo – ko sedemo na vozniški sedež, to zazna senzor, kar omogoči, da se električni motor sam zažene ne da bi pritisnili na gumb. Ročico prestavimo v D in speljemo. Avtomobil pri nizki hitrosti samodejno oddaja zvok, potem pa utihne in pelje neslišno, a pri Audiju so poskrbeli tudi za tiste, ki imajo radi športni zvok – lahko si ga privoščijo preko ozvočenja. E-tron GT stane dobrih sto tisočakov, GT dobrih 140. Letos bodo v Sloveniji prodali vsaj 20 športnih limuzin e-tron GT.
Še eno novost smo zabeležili v teh dneh. Prihaja iz korejskega Hyundaija, poimenovali pa so ga po francoskem turističnem mestu Bayon. Gre za manjšega mestnega križanca, ki je nekoliko manjši od kone, izhaja pa iz modela i20, od katerega je 14 cm daljši. Najcenejšega poganja 1,2 litrski turbobencinski trivaljnik z 62 kilovati moči, ki je v kombinaciji s petstopenjskim ročnim menjalnikom. Druga možnost je litrski 74 kilovatni turbomotor, lahko z blagim hibridnim pogonom, močnejši ponuja 88 kilovatov, menjalnik je šeststopenjski ročni ali sedemstopenjski samodejni. Cene se začnejo pri 15 tisočakih in pol. Letos želijo prodati 300 bayonov.
V torek se ima zgoditi še zadnje dejanje letošnje akcije Najboljši za volanom 2021, ki jo že peto leto zapored organizira AMZS. Pred dnevi je 100 udeležencev opravilo s polfinalnim izborom, zdaj, v torek, 22. junija, pa se bo deset mladih voznic in deset voznikov pomerilo v finalu za naziv najboljše in najboljšega. Zmagovalca prejmeta za eno leto v uporabo vsak svojega forda focus, v začetku oktobra pa se bosta na Poljskem udeležila tudi srečanja in finalnega tekmovanja, kjer bodo zmagovalci še iz nekaterih drugih evropskih avtomobilskih klubov.
V minutah za mobilnost še enkrat spomnimo, da je Slovenija geografsko zelo razgibana, da so poti, po katerih hodijo otroci v šolo, zelo zelo različne in da se Slovenija uvršča med države, v katerih je varnost otrok na zelo visokem nivoju.
Eden izmed ključnih razlogov, zakaj je Dunaj najboljše mesto na svetu za življenje, je zagotovo učinkovit javni promet. Podzemna železnica, tramvaji, avtobusi in vlaki ponujajo možnost hitre in poceni mobilnosti po celotnem mestu, vedno več ljudi tudi kolesari po dobro urejenih stezah, pešcem so namenjeni celo pametni semaforji. V avstrijski prestolnici načrtujejo še bolj učinkovito in okolju bolj prijazno mobilnost, eden izmed ključnih ciljev je, da bi imeli na 1000 prebivalcev samo še 250 avtomobilov, želijo si mesto pešcev in kolesarjev, med drugim razvijajo mrežo in infrastrukturo za tovorna kolesa. S prometom prihodnosti se ukvarjajo v posebnem mestnem mislišču Smart Wien. Kaj se lahko naučimo iz dunajskih praks in vizij? Preverjal je Luka Hvalc.
Tovorna kolesa so robustni dvo- ali tricikli, ki imajo prikolico ali prtljažnik že vgrajen. Na naših cestah in kolesarskih stezah jih še ne vidimo veliko, so pa skoraj obvezna oprema družin na Danskem in v zadnjih letih tudi v Berlinu. V nemški prestolnici smo spoznavali, kako eden od zadnjih hitov nove mobilnosti deluje v praksi.
Irska je velika za dobre tri Slovenije, ima 4,7 milijona prebivalcev. Obe državi se soočata s podobnimi prometnimi izzivi, predvsem kako zagotoviti učinkovit javni promet in periferijo bolje povezati z mesti. Na Irskem želijo s konkretnim akcijskim načrtom v naslednjih letih občutno povečati število uporabnikov javnega prometa in hkrati vsaj za 10 odstotkov zmanjšati število prevoženih kilometrov z avtomobili na fosilna goriva. Kako bodo ozelenili javni promet? Katere so še druge prakse, ki bi jih morda kazalo posnemati? Kako trajnostno urejajo promet v prestolnici Dublin in kaj je knjižnica koles?
Gneče na cestah in zastoji – tudi letos smo jim priča. Tistih, ki potujejo z avtomobili, je še vedno veliko, morda celo več kot pred leti. Da je avtomobil še vedno zmagovalec, kar zadeva poletna počitniška potovanja, potrjuje tudi Andrej Brglez.
Najbrž ga ni junaka, ki ne bi že kdaj za volanom začutil t. i. spomladansko utrujenost, nekaterim se razvleče tudi na druge letne čase. Ko smo aktivni udeleženci v prometu, zna biti taka utrujenost zelo neugodna, tudi nevarna. Malo pobrskajte po spominu in hitro se boste spomnili, da vas je že kdaj med vožnjo nadlegovala - vsem žal ne uspe, da bi do konca vožnje obdržali odprte oči. Praktično ga ni recepta, ki bi nas obdržal budne, razen morda krajšega odmora z drmežem. Da spomladanska utrujenost obstaja, potrjuje tudi Andrej Brglez.
O testu dvanajstih otroških koles z 20-palčnimi kolesi različnih cenovnih razredov, ki ga je opravila AMZS. To so kolesa, s katerimi otroci naredijo korak dlje v smeri odraslosti in tudi neodvisnosti od staršev. Ena od ugotovitev testa pravi, da je kar pet dražjih otroških koles zaradi varnostnih pomanjkljivosti dobilo slabšo oceno. Torej je test znova dokazal, da visoka cena ne zagotavlja nujno večje kakovosti.
V starem mestnem jedru Kranja, kjer je podobno kot tudi v drugih mestih po Sloveniji vozlišče neštetih poti, bomo spremljali sodoben mobilnostni mestni utrip. Pripravljen bo poligon, na katerega se bodo lahko mimoidoči podali z različnimi urbanimi prevoznimi sredstvi; tako se dogajajo "trki" različnih prevoznih sredstev in hitrosti. Nazorno prikažemo, da niti zakonske omejitve niti posodabljanje infrastrukture ne morejo slediti hitremu tempu razvoja novih mobilnosti v mestih, zato je za varno ter udobno mestno premikanje nujno sobivanje in sodelovanje.
V Centru varne vožnje AMZS na Vranskem je bilo še zadnje dejanje letošnjega izbora za najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika Slovenije. V finalu je tekmovalo deset deklet in deset fantov, največ znanja in veščin pa sta pokazala 24-letna študentka fizioterapije Ana Menegalija in 20-letni študent višje policijske šole Matic Tovornik, ki bosta Slovenijo zastopala na FIA evropskem tekmovanju za najboljšega mladega voznika, ki bo oktobra v Avstriji. Tekmovanje so komentirali predstavnik policije Matjaž Leskovar, predsednica Rdečega križa Slovenije Vesna Mikuž in vodja področja varna mobilnost pri AMZS Erik Logar.
Električnih vozil je na cesti vse več, zato marsikoga zanima, kako je s servisom, kakšni so predpisani intervali in ali so kakšne razlike med servisiranjem električnega in klasičnega vozila.
Že 100 in več let je tega, kar se je tudi v avtomobilski industriji razvil odnos med delodajalcem in delojemalcem, in seveda je jasno, da so se kmalu začeli pojavljati konflikti, nesoglasja, pogajanja, iskanja razmerja za primerno plačilo in boljše pogoje dela, pa seveda tudi stavke.
Ve se, da so motoristi ena izmed najbolj izpostavljenih in ranljivih skupin udeležencev v prometu. Po letu 2021, ki je bilo za motoriste in mopediste res črno, je bila lani statistika manj neprijazna, upamo seveda, da bo letos še manj nesreč. Andrej Brglez spomni, kaj je najpomembneje zdaj spomladi, da čim bolj zmanjšamo možnost, da se nam zgodi kaj neprijetnega, potem pa še Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije, opozori, da niso vedno vsega krivi le motoristi.
Baterije nas spremljajo že zelo dolgo, a še nikoli se nismo toliko pogovarjali o njih kot v zadnjih letih, ko so jih začeli vgrajevati v električne avtomobile. Postajajo nekakšen center zelenega energetskega prehoda, mi pa živimo v regiji, ki je baterijsko izjemno močna. V Sloveniji imamo veliko znanja na področju kemije. O tem spregovori dr. Robert Dominko s Kemijskega inštituta v Ljubljani, ki je eden izmed najboljših inštitutov za raziskovanje baterijske kemije na svetu.
Finska prestolnica ima učinkovit javni promet, ki temelji na učinkovitem prepletu tramvajev, vlakov, metroja in avtobusov. Vrhunska digitalizacija omogoča odlično dostopnost, javni upravljalec prometa pa se namerava celo povezovati s komercialnimi ponudniki kot sta Uber in Bolt, saj je končni cilj še večja učinkovitost prometa in manj avtomobilov v središču mesta. Kaj se lahko naučimo iz finskega primera?
Poleg novosti v avtomobilsko-prometnem svetu, sledi še sprehod po Beograjskem sejmu avtomobilov. Nabirali smo vtise pri obiskovalcih in se spraševali, kako jim še vedno uspeva pripraviti tako razstavo, medtem ko tovrstni mednarodni saloni drugod po svetu zapirajo vrata.
Tokrat bodo minute za mobilnost spet precej naelektrene. Janez Martinčič in Andrej Brglez ugotavljata, da je električna mobilnost dejstvo, da je avtomobilov iz dneva v dan vedno več in da pravzaprav nima smisla debatirati in se prepirati, ali bi ali ne bi na elektriko. Usmeritev je zapovedana in treba se bo pač prilagoditi. Res nima smisla, da se polariziramo še na tem področju.
Pred 50 leti je nemški avtomobilski klub ADAC izvedel in objavil prvi test pnevmatik. Tako so zdaj avtomobilski klubi in potrošniške organizacije, ki sodelujejo pri testih pripravili test 50-letnih pnevmatik. To je tudi prvi test, pri katerem so v skupno oceno vključena tudi trajnostna merila.
Sašo Knez je trboveljski podjetnik, ki ga je v poslovne vode potegnilo navdušenje do letenja. V podjetju so med drugim specializirani tudi za sestavljanje simulatorjev letenja in ker zeleni prehod zadeva tudi letala, je elektrifikacija na tem področju seveda ena od vodilnih tem.
V tem stoletju v Sloveniji še nismo imeli tako skromne prodaje novih osebnih avtomobilov. Pod 50 tisoč je bilo prodanih le še leta 2012, zdaj pa smo torej dosegli nov rekord, prodanih je bilo le nekaj čez 46 tisoč vozil.
Nemčija je znana kot edina država v Evropi, kjer ni omejitve hitrosti na avtomobilskih cestah. No, od vseh avtocest jih je približno tretjina, kjer zares ni omejitev, pa še tam je po večini gneča, tako da o kakšnih visokih hitrostih lahko samo sanjamo. Zdaj ni prvič, da so v Nemčiji spet glasnejši tisti, ki bi radi uzakonili omejitev hitrosti, in morda jim bo nekoč tudi uspelo, a za zdaj se zdi, da bo ostalo vse tako, kot je bilo. Andrej Brglez spomni, da so prav v Nemčiji pred dobrim stoletjem zgradili prve kilometre avtomobilske ceste.
Neveljaven email naslov