Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vročina deluje na vse, ne samo na motoriste, in vrsta je za vse, ne samo za avtomobiliste.
Vročina deluje na vse, ne samo na motoriste, in vrsta je za vse, ne samo za avtomobiliste.
Kot že večkrat do zdaj, se bomo tudi danes nekaj časa vozili po štirih, potem pa še po dveh …
Mazda CX-5 – v preteklosti smo temeljito spoznali tudi že drugo generacijo, saj se ta Mazdin SUV ponuja v taki obliki že kar nekaj časa. A takoj je treba dodati še nekaj, da ne bi bilo kakšne pomote – avtomobil je bil že pred nekako štirimi leti, ko se je pri nas prvič postavil na ogled, oblikovan na tak način z značilnim Mazdinim oblikovalskim jezikom KODO, da se mu leta sploh ne poznajo, tako da še vedno deluje sveže in moderno. Sicer pa se je avtomobil moderniziral, predvsem so mu zdaj že v osnovni opremi namenili kopico opreme, brez katere bi Mazda CX-5 bila v primerjavi s tekmeci v zaostanku. Ima seveda LED-luči, pa recimo sistem za preprečevanje naleta in za opozarjanje na vozila v mrtvem kotu. V notranjosti je avto urejen in pospravljen, saj si mislite, kaj hočemo s tem povedati. Kar zadeva pogonske agregate, je že dolgo jasno, da se pri Mazdi dosledno držijo načela, da turbinskih polnilnikov v njihovih avtomobilih pač ni. Tako so modelu CX-5 zdaj namenili tudi zanimiv 2,5-litrski bencinski štirivaljnik s 143 kilovati moči, ki omogočajo suvereno vožnjo in prav prijetno potovanje. Je pa res, da povprečje porabe težko spravimo pod 8 litrov, to pa v primerjavi z mnogimi konkurenti ni prav skromno.
Mazda CX-5 s takim motorjem, štirikolesnim pogonom in bogato opremo takumi plus stane 42 tisočakov. Morda se mnogim to zdi kar visoka cena, a poudarimo, da gre pravzaprav za vrh ponudbe pri znamki, ki slovi po izdelavi kakovostnih in zanesljivih vozil.
Motoristi so spet med nami in kdaj pa kdaj se posvečamo tudi enoslednim vozilom. Pred kratkim smo z našim strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom že govorili o novih asistenčnih sistemih, ki se pojavljajo tudi v motociklističnem svetu, nekaj dni nazaj pa smo eno teh novosti tudi preizkusili na slovenskih cestah. Na motociklu BMW 1250 RT je namreč nameščen radarski tempomat, ali kot se uradno imenuje: "aktivni tempomat – ACC!"
Najprej in na začetku. Bistvo motociklizma se skriva v enem samem gibu zapestja desne roke. In včasih tudi v dveh ali treh prstih leve roke, ki so na ročici zavore. Ampak dodajanje plina na motornem kolesu je še ena zadnjih nereguliranih svoboščin v povsem nadzorovanem svetu. Zato se zdi ideja, da bi upravljanje hitrosti pustil elektronskim možganom, vsakemu motociklistu prav blasfemična. Ampak tehnologije se razvijajo, naše poslanstvo je, da jih spremljamo, in velikega BMW-ja smo pognali na avtocesto. Le tam, si predstavljamo, je aktivni tempomat smiseln, tako kot je to tudi pri avtomobilih. RT je sicer tudi normalno tako načrtovan, da mu manjkajo le streha, še en par koles in volanski obroč, pa bi bil vreden prehoda v avtomobilsko vesolje.
Najprej je voznika strah. Povsem drugače kot pri avtomobilu je zaupanje v napravo, sedeč na motociklu, dosti manjše. Na srečo je upravljanje sistema enostavno in pregledno. Kombinacija stikala na levi strani krmila in nazorne grafike na dobro vidnem zaslonu vlije nekaj zaupanja. Obstaja tudi stikalo za različne dolžine radarskega dosega, a varnost in zdrava pamet svetujeta tistega najdaljšega. Kilometri minevajo in sistem skoraj do popolnosti obvlada svojo nalogo … Ko se motocikel približuje počasnejšemu vozilu, upočasni, in ko zapeljemo na prehitevalni pas, pospeši RT-ja. Le izklop sistema, ali s stikalom ali z zavoro, je nekoliko sunkovit, drugače pa tehnologija deluje. Vsaj to.
Motociklisti se načelno avtocest izogibamo. A prodirajoči kapitalizem nam čas za motoristična potepanja krči iz leta v leto in včasih je treba tudi na avtocesto. Obstajajo tudi motoristi, ki se skupaj z dvokolesnikom vkrcajo na vlak, ladjo, ali jih dajo celo na avtomobilsko prikolico – vse v želji, da čim prej pridejo do ljubih jim ovinkov. In za potovanje po avtocestah je, pomislekom in tradiciji navkljub, aktivni tempomat tudi na motociklu primerna tehnologija. Si pa predstavljamo, da zna priti prav tudi ob zmanjšani vidljivosti, ali celo med vožnjo v dežju. Kakor koli; časi se spreminjajo in očitno se bo treba sprijazniti tudi z do včeraj še nepredstavljivim …
Pri Audiju so si po modelih Q3 sportback in e-tron sportback zamislili še Q5 sportback. Avtomobil je povsem podoben oziroma kar enak običajnemu Q5, le zadaj je kupejevsko oblikovan, a je po prostornosti praktično enak prej omenjenemu in tudi v prtljažnem prostoru je le za 10 litrov manj prostora. Je pa kupejevski križanec za dobra dva tisočaka dražji – tako se cene prično pri slabih 50 tisočakih. Priključni hibrid stane 65 tisočakov.
Pa smo jih dobili, oziroma sta si priborila naziv Najboljši in najboljša mlada voznik in voznica 2021. Finale izbora je potekal v torek v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem, najuspešnejša pa sta bila 25-letna delovna terapevtka iz Žirov Neca Galičič in 23-letni študent managementa Žiga Žgur iz Podnanosa. Zmagovalca se bosta lahko eno leto vozila vsak s svojim Fordom focusom, najboljši trije leta 2020 in 2021 pa se bodo v začetku oktobra na Poljskem udeležili mednarodnega izbora Najboljši za volanom – če bo seveda vse v redu – in upamo, da bo.
O motorjih in motoristih se tudi pri nas kar pogosto kaj sliši. Pred časom sva se z Andrejem Brglezom že posvetila vsem mogočim asistentom, ki so se v zadnjem času naselili v motorje, zdaj je še kolega Marko zapisal nekaj izkušenj z motorjem, kjer deluje aktivni tempomat. Andrej pa se je dotaknil še ene teme oziroma dileme - ali je motoristova pravica res, da gre lahko mimo vseh in je vedno spredaj. Na mejnih prehodih to vsekakor ne drži. Vročina deluje na vse, ne samo na motoriste, in vrsta je za vse, ne samo za avtomobiliste.
Mirno glavo in srečno vam želimo z Vala 202.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Vročina deluje na vse, ne samo na motoriste, in vrsta je za vse, ne samo za avtomobiliste.
Vročina deluje na vse, ne samo na motoriste, in vrsta je za vse, ne samo za avtomobiliste.
Kot že večkrat do zdaj, se bomo tudi danes nekaj časa vozili po štirih, potem pa še po dveh …
Mazda CX-5 – v preteklosti smo temeljito spoznali tudi že drugo generacijo, saj se ta Mazdin SUV ponuja v taki obliki že kar nekaj časa. A takoj je treba dodati še nekaj, da ne bi bilo kakšne pomote – avtomobil je bil že pred nekako štirimi leti, ko se je pri nas prvič postavil na ogled, oblikovan na tak način z značilnim Mazdinim oblikovalskim jezikom KODO, da se mu leta sploh ne poznajo, tako da še vedno deluje sveže in moderno. Sicer pa se je avtomobil moderniziral, predvsem so mu zdaj že v osnovni opremi namenili kopico opreme, brez katere bi Mazda CX-5 bila v primerjavi s tekmeci v zaostanku. Ima seveda LED-luči, pa recimo sistem za preprečevanje naleta in za opozarjanje na vozila v mrtvem kotu. V notranjosti je avto urejen in pospravljen, saj si mislite, kaj hočemo s tem povedati. Kar zadeva pogonske agregate, je že dolgo jasno, da se pri Mazdi dosledno držijo načela, da turbinskih polnilnikov v njihovih avtomobilih pač ni. Tako so modelu CX-5 zdaj namenili tudi zanimiv 2,5-litrski bencinski štirivaljnik s 143 kilovati moči, ki omogočajo suvereno vožnjo in prav prijetno potovanje. Je pa res, da povprečje porabe težko spravimo pod 8 litrov, to pa v primerjavi z mnogimi konkurenti ni prav skromno.
Mazda CX-5 s takim motorjem, štirikolesnim pogonom in bogato opremo takumi plus stane 42 tisočakov. Morda se mnogim to zdi kar visoka cena, a poudarimo, da gre pravzaprav za vrh ponudbe pri znamki, ki slovi po izdelavi kakovostnih in zanesljivih vozil.
Motoristi so spet med nami in kdaj pa kdaj se posvečamo tudi enoslednim vozilom. Pred kratkim smo z našim strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom že govorili o novih asistenčnih sistemih, ki se pojavljajo tudi v motociklističnem svetu, nekaj dni nazaj pa smo eno teh novosti tudi preizkusili na slovenskih cestah. Na motociklu BMW 1250 RT je namreč nameščen radarski tempomat, ali kot se uradno imenuje: "aktivni tempomat – ACC!"
Najprej in na začetku. Bistvo motociklizma se skriva v enem samem gibu zapestja desne roke. In včasih tudi v dveh ali treh prstih leve roke, ki so na ročici zavore. Ampak dodajanje plina na motornem kolesu je še ena zadnjih nereguliranih svoboščin v povsem nadzorovanem svetu. Zato se zdi ideja, da bi upravljanje hitrosti pustil elektronskim možganom, vsakemu motociklistu prav blasfemična. Ampak tehnologije se razvijajo, naše poslanstvo je, da jih spremljamo, in velikega BMW-ja smo pognali na avtocesto. Le tam, si predstavljamo, je aktivni tempomat smiseln, tako kot je to tudi pri avtomobilih. RT je sicer tudi normalno tako načrtovan, da mu manjkajo le streha, še en par koles in volanski obroč, pa bi bil vreden prehoda v avtomobilsko vesolje.
Najprej je voznika strah. Povsem drugače kot pri avtomobilu je zaupanje v napravo, sedeč na motociklu, dosti manjše. Na srečo je upravljanje sistema enostavno in pregledno. Kombinacija stikala na levi strani krmila in nazorne grafike na dobro vidnem zaslonu vlije nekaj zaupanja. Obstaja tudi stikalo za različne dolžine radarskega dosega, a varnost in zdrava pamet svetujeta tistega najdaljšega. Kilometri minevajo in sistem skoraj do popolnosti obvlada svojo nalogo … Ko se motocikel približuje počasnejšemu vozilu, upočasni, in ko zapeljemo na prehitevalni pas, pospeši RT-ja. Le izklop sistema, ali s stikalom ali z zavoro, je nekoliko sunkovit, drugače pa tehnologija deluje. Vsaj to.
Motociklisti se načelno avtocest izogibamo. A prodirajoči kapitalizem nam čas za motoristična potepanja krči iz leta v leto in včasih je treba tudi na avtocesto. Obstajajo tudi motoristi, ki se skupaj z dvokolesnikom vkrcajo na vlak, ladjo, ali jih dajo celo na avtomobilsko prikolico – vse v želji, da čim prej pridejo do ljubih jim ovinkov. In za potovanje po avtocestah je, pomislekom in tradiciji navkljub, aktivni tempomat tudi na motociklu primerna tehnologija. Si pa predstavljamo, da zna priti prav tudi ob zmanjšani vidljivosti, ali celo med vožnjo v dežju. Kakor koli; časi se spreminjajo in očitno se bo treba sprijazniti tudi z do včeraj še nepredstavljivim …
Pri Audiju so si po modelih Q3 sportback in e-tron sportback zamislili še Q5 sportback. Avtomobil je povsem podoben oziroma kar enak običajnemu Q5, le zadaj je kupejevsko oblikovan, a je po prostornosti praktično enak prej omenjenemu in tudi v prtljažnem prostoru je le za 10 litrov manj prostora. Je pa kupejevski križanec za dobra dva tisočaka dražji – tako se cene prično pri slabih 50 tisočakih. Priključni hibrid stane 65 tisočakov.
Pa smo jih dobili, oziroma sta si priborila naziv Najboljši in najboljša mlada voznik in voznica 2021. Finale izbora je potekal v torek v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem, najuspešnejša pa sta bila 25-letna delovna terapevtka iz Žirov Neca Galičič in 23-letni študent managementa Žiga Žgur iz Podnanosa. Zmagovalca se bosta lahko eno leto vozila vsak s svojim Fordom focusom, najboljši trije leta 2020 in 2021 pa se bodo v začetku oktobra na Poljskem udeležili mednarodnega izbora Najboljši za volanom – če bo seveda vse v redu – in upamo, da bo.
O motorjih in motoristih se tudi pri nas kar pogosto kaj sliši. Pred časom sva se z Andrejem Brglezom že posvetila vsem mogočim asistentom, ki so se v zadnjem času naselili v motorje, zdaj je še kolega Marko zapisal nekaj izkušenj z motorjem, kjer deluje aktivni tempomat. Andrej pa se je dotaknil še ene teme oziroma dileme - ali je motoristova pravica res, da gre lahko mimo vseh in je vedno spredaj. Na mejnih prehodih to vsekakor ne drži. Vročina deluje na vse, ne samo na motoriste, in vrsta je za vse, ne samo za avtomobiliste.
Mirno glavo in srečno vam želimo z Vala 202.
Ponekod so resno začeli preganjati dizle, brez elektrike ne gre, a ugotavljamo, da tudi z elektriko še ne bo šlo; vsaj obljube Teslinega Muska so se izkazale za nateg, tako z dobavami kot s ceno. Avtomobilska industrija je preživela kar nekaj mučnih dni po sodnih dvoranah in še jih bo, zanimiva pa je še ena izkušnja - moderni avtomobili se s kopico asistenčnih sistemov, združenih v tehnologijo avtonomne vožnje, že lahko vozijo skoraj sami, a seveda še vedno pod nadzorom voznika.
Ker vožnja v zelo gosti megli predstavlja veliko tveganje za varnost prometa, je DARS v zadnjem času izvedel več ukrepov, s katerimi želi povečati varnost ob zmanjšani vidljivosti. Pred dnevi so začeli testirati še sistem vidnega vodenja prometa v primeru megle na Golem vrhu – to je na odseku avtoceste med Senožečami in razcepom Nanos. Rdeče luči LED vozniku nakazujejo rob vozišča ter ga vodijo v primeru megle. Ob manjši megli se luči zgolj vklopijo, ob gostejši pa utripajo in s tem dodatno opozarjajo voznika na večjo previdnost in zbranost. LED-smernike bo DARS uporabljal tudi za opozarjanje na močno burjo, ki je tudi značilna za ta odsek in je prav tako nevaren pojav za udeležence v prometu.
Fordovi inženirji so se lotili razvoja še enega zanimivega projekta. Zamisel je navdihnila tehnologija za aktivno odpravljanje hrupa, s katero pri Fordovem športnem terencu Edgeu pomagajo potnikom zagotoviti tišje potovanje. Gre za prototip izolirane notranje pasje ute, ki bi ščitila občutljiva pasja ušesa pred hrupom, ki jim povzroča strah predvsem v teh decembrskih dneh. Ko mikrofoni v notranji pasji hišici zaznajo zvok ognjemeta oziroma kakšnih drugih pirotehničnih sredstev, začne vgrajeni avdio sistem oddajati nasprotne frekvence, ki učinkovito izničijo hrup ali ga vsaj znatno zmanjšajo. Sestavni del dizajna je pluta z visoko gostoto, ki je idealna za zvočno izolacijo. Kaže, da se torej psom le obetajo bolj mirni prazniki…
Zanimivo je vedeti, kdaj, na kakšen način kakšna preventivna pobuda, akcija, bolj deluje. Hitrostne table, prikazovalniki hitrosti imajo nedvomno svoj učinek, po zadnji raziskavi (pri nas je nameščenih 44 tovrstnih hitrostnih opozorilnih tabel) te zmanjšajo število tistih, ki prekoračijo dovoljeno hitrost, za približno pet odstotkov. Merili so tudi učinek sporočil na lokalnih radijskih postajah in na velikih panojih; izkazalo se je, da imajo taka sporočila manjši učinek.
Fordovi inženirji so raziskali, če lahko avtomobilom zdrsne tudi na navadnem listju podobno kot na snežni podlagi. V ta namen so z listjem prekrili njihov poligon v Belgiji in na pomoč poklicali napravo za testiranje trenja, ki s kotaljenjem po podlagi izmeri, kako spolzka je površina. Ugotovili so, da je listje v določenih situacijah res prav tako spolzko kot sneg. Če je na cesti sneg, večina vozi bolj počasi in previdno, ob listju pa pogosto premalo upoštevamo, da je površina lahko podobno spolzka in nevarna. Ekipa inženirjev je potem sodelovala pri razvoju voznega načina »Slippery«, ki je zasnovan za izboljšanje oprijema na spolzkih površinah. Sistem bodo predstavili v novem križancu, ki se imenuje focus active in ga bodo začeli prodajati v prihodnjih tednih.
Zadnjič smo preverjali, kako gre samovozečemu avtobusu na Dunaju, danes pa bomo urejali promet v Ingolstadtu, ki je po načinu prevozov kar precej podoben recimo Ljubljani. Naredili so preizkus, koliko obstoječih avtomobilov bi bilo treba v obstoječem prometu v mestu nadomestiti z avtonomnimi, da bi se prometni tok spremenil oziroma da bi bil občutno bolj tekoč. Ugotovili so, da bi moralo biti teh okoli 40 odstotkov, kar je kar veliko, torej bo preteklo še kar nekaj časa, da bo to možno.
V nekaterih državah v ZDA so legalizirali marihuano – trgovanje z njo je tako postalo zelo donosen posel, omenjajo se milijardni zaslužki. Neka raziskava pa je pred časom pokazala, da se je prav v državah, kjer so uporabo marihuane osvobodili, povečalo število prometnih nesreč, katerim bi lahko botrovalo prav uživanje marihuane. Sporočilo Andreja Brgleza je bilo zadnjič, v dneh, ko smo peli slavo novemu vinskemu letniku, da alkohol sam po sebi ni nič kriv, krivi smo mi sami… Ob opozarjanju, kako alkohol in volan ne gresta skupaj, pa pogosto pozabimo na nevarnosti, ki so povezane z uživanjem določenih zdravil in tudi nekaterih substanc, ki ravno tako vplivajo na manjšo sposobnost vožnje.
Pred dnevi smo zaključili preizkus, ki naj bi pokazal, če smo sposobni po avtocesti voziti s primerno varnostno razdaljo ter brez naglih pojemkov in pospeševanj. Tako naj bi povečali pretočnost vozil oziroma zmanjšali potovalni čas zjutraj v službo in popoldan nazaj. DARS je meritve izvajal na dveh odsekih – Višnja Gora – Ljubljana in Trojane – Ljubljana. Nataša Kovše z DARSa je predstavila primerjalne rezultate meritev. Ugotovitev je, da so se vozniki dobro odzvali predvsem na Dolenjski avtocesti, kjer se je v tednu intenzivnih meritev pretok vozil povečal za kar pet odstotkov, na Štajerski avtocesti pa za dva.
Prejšnji teden smo vas ves čas pozivali, da nam pomagate dokazati, da če vozimo z ustrezno varnostno razdaljo ter ne zaviramo in pospešujemo sunkovito, da na ta način skrajšamo čas potovanja v službo in nazaj. Po odzivih sodeč – klicali ste nas po telefonu in se odzivali na družabnih omrežjih, imamo občutek, da nam je ponekod vsaj občasno uspelo. Z Dolenjskega in Štajerskega konca ste bili hitreje v službi, tudi popoldan iz službe. Uradnih rezultatov meritev sicer še ni, bodo v prihodnjih dneh, čimprej vam jih sporočimo. Tudi Andrej Brglez pa ugotavlja, da je bil odziv očitno kar velik in želeli bi, da tak način vožnje poskušamo obdržati tudi v prihodnje. Če poizkusimo, lahko samo pridobimo.
Jutra so se že toliko ohladila, da lahko razmišljamo o zimski opremi na vozilih. Tako smo se zbrali v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem, kjer smo se spomnili na pomen ustrezne priprave voznika in vozila na vožnjo pozimi. Osnova so seveda ustrezne zimske gume, priporočljivo je preveriti tudi nekatere druge vitalne dele avtomobila; po poročilih servisa AMZS morajo še vedno največkrat posredovati zaradi odpovedi akumulatorja. Če je avtomobil torej dobro pripravljen na vožnjo v zimskih razmerah, potem je le še na vozniku, da spremlja pogoje na cesti in prilagaja vožnjo. Posebej opozarjamo, da se vozilom ob samodejnem vklopu dnevnih luči ne prižgejo tudi zadnje, zato je ob slabši vidljivosti treba prižgati zasenčene luči in tako poskrbeti, da bo bolje vidna tudi zadnja stran našega vozila. Tudi meglenke lahko vklopimo, če se slabše vidi, tudi zadnje, da ne bodo prižgane samo na mestnih ulicah ob sicer normalni vidljivosti, kot se to ne prav redko dogaja.
Le s sodelovanjem z ostalimi udeleženci v prometu skrbimo za varnost in pretočnost. Intervencijska pot za reševalna vozila in varnostna razdalja sta le dva izmed ukrepov, ki naj bi se jih vozniki držali. Predstavljamo tudi novi vozili na slovenskem trgu - Hilux in Audi Q8.
Evropski parlament je potrdil cilje EU, da naj bi se povprečne vrednosti izpustov CO2 v EU prodanih avtomobilov do leta 2025 znižale za 20 odstotkov, do leta 2030 pa za 40. EU je najprej sicer predlagala nižje normative, a je okoljski odbor potem dosegel potrditev – nam se zdi, težko dosegljivih ciljev. Meritev izpustov v realnem prometu naj bi se začela izvajati leta 2023. Potrjene cilje seveda pozdravljamo, sprejete zaveze so nedvomno pozitiven znak, da bodo avtomobili vedno čistejši, a se hkrati bojimo, da so zastavljeni cilji predvsem odločitev politike in jih bo v zastavljenih časovnih rokih nemogoče doseči.
Najprej smo se vozniki navadili na pripenjanje z varnostnim pasom – tritočkovnega so patentirali leta 1955, Švedski Saab ga je ponudil kot del serijske opreme leta 1958, potem pa je trajalo še kar mnogo let, da so ga zakonsko predpisali. Potem smo zavarovali še sovoznika, zdaj se trudimo s pripenjanjem na zadnjih sedežih, trudimo se varno prevažati tudi otroke. V zadnjem času pa je vedno več tistih, ki v avtomobilih prevažajo pse ali druge živali. V Sloveniji je približno 270 tisoč psov in torej ni čudno, da posvečamo več pozornosti varni namestitvi in prevozu živali. Da so psi pravilno nameščeni v avtomobilu, je pomembno tudi v primeru prometne nesreče.
V teh krajih se vozimo po desni strani cestišča, volan imamo na levi. Ni bilo vedno tako, marsikje še danes ni. Vse ima svoj vzrok, svoje razloge, svojo zgodovino
Ko se nehajo tiste poletne počitniške gneče na cestah, se začno one druge, vsakdanje, recimo bolj mestne. Ker je megamest vedno več in jih še bo vedno več, je jasno, da se bo moralo nekaj zgoditi, sicer se bomo zadušili vsak v svoji pločevini. Nekateri so že začeli drugače razmišljati o avtomobilih, o mobilnosti na sploh. V preteklosti je razvoj narekoval razmišljanje, da mora imeti vsak svoj avtomobil, da se lahko kadarkoli zapelje kamorkoli. Otroci že dandanes začudeno gledajo recimo vinilke ali kasete, čez 20, 30, 50 let si bodo zanamci hodili ogledovat v muzeje naše avtomobile in bodo težko razumeli, da smo nekdaj imeli vsak svojega.
V zadnjih letih smo se že kar navadili, da proizvajalec avtomobilov vpokliče določeno število vozil zaradi napake in možnih negativnih posledic na servis. Tovrstni vpoklici se ne slišijo prav simpatično; če ljudje za določenega proizvajalca slišijo večkrat, je pogosto mogoče slišati, češ, z avtomobili te znamke je pa vedno kaj narobe. Res, težko je biti vesel in zadovoljen, če vpokličejo tvoj avtomobil na servis, a vseeno bolje, da napako preventivno odstranijo kot da nam jo prikrijejo in se potem zgodi kaj neprijetnega.
Med množico vseh drugih opravil, ki lahko motijo voznika med vožnjo, je tudi kajenje – razvada, ki se ji mnogi težko odrečejo tudi v avtomobilu. Opravilo zahteva kar nekaj gibov in telovadbe, tudi voznikove pozornosti, tako je kajenje za volanom lahko resen motilec med vožnjo. Potem pa je tu vsaj še ena posledica, ki bi morala motiti – slovenske lastnike avtomobilov prav gotovo; »prekajeni« avtomobili so manj vredni, ko jih prodajamo.
V Centru varne vožnje AMZS na Vranskem so pripravili novinarsko konferenco, na kateri so nas spet spomnili, kako poskrbeti za varnost naših otrok na poti v šolo. Boštjan Smolej iz Sektorja prometne policije pri Generalni policijski upravi je poudaril, da imamo ob vseh drugih inštitucijah veliko vlogo pri povečevanju varnosti otrok na poti v šolo starši – po eni strani kot vzgojitelji in učitelji, po drugi pa tudi kot udeleženci v prometu. Velikokrat žal tudi pozabimo, da smo starši otrokom vzgled – tak ali drugačen.
Že pred časom je AMZS na svojem poligonu na Vranskem pripravila prometno -varnostni dan, na katerem so na zabaven način otrokom skušali prikazati, kako ravnati, da bodo v prometu čim bolj varni. Med drugim so s pomočjo hidravlične plošče simulirali obnašanje avtobusa na spolzki površini in ob tem na pasti in nevarnosti, ki prežijo na potnike v takih primerih, če ne uporabljajo varnostnega pasu. Andrej Brglez z ekipo je že kar izkušen pri preverjanju, kako se otroci vozijo, jih vozijo, jih vozimo v šolo. Še vedno je veliko prevoznikov, ki so premalo dosledni pri skrbi za varnost otrok. Tudi starši lahko naredimo več.
Od aprila 2019 se bodo stanovalci dunajske soseske Seestadt Aspern lahko vozili s samovozečim avtomobilom. Dva mini električna avtobusa brez voznika so tri mesece testirali na posebnem poligonu. Koordinator projekta Johannes Liebermann pove, da je ena glavnih ovir, ki jih zaznava avtonomni avtobus, dež, ki ga avtobus zaznava podobno kot recimo betonski zid. Pojavljajo se tudi še druge anomalije, tako mora operater ves čas nadzorovati vožnjo, da lahko posreduje, če gre kaj narobe. Liebermann predvideva, da so od javnega avtonomnega avtobusnega prevoza oddaljeni vsaj pet let.
Neveljaven email naslov