Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Vedno bolj priljubljene so kraje katalizatorjev

11.09.2021

V ZDA se je pojavila nova lopovska moda. Tatovi se kot vemo, sproti prilagajajo razmeram oziroma tržišču, tako so zdaj našlji naslednji avtomobilski del, ki na črnem trgu dosega visoko ceno. To je katalizator, najbolj na udaru pa so veliki terenci, ki so bolj oddaljeni od tal, torej je kraja olajšana, in pa hibridna vozila, katerih katalizatorji so manj rabljeni. V katalizatorjih je kar nekaj redkih in zato zelo dragocenih kovin. Z vseh strani se širijo najprej opozorila pred podnebnimi spremembami, takoj za njimi pa zaveze, kako jih bomo preprečili. Promet, s katerim se ukvarjamo v naši oddaji, je eden vodilnih krivcev za podneben spremembe … Zato se tokrat vozimo samo z električnimi vozili.

V katalizatorjih je nekaj redkih in zelo dragocenih kovin, to vedo tudi tatovi, zato je porast kraje katalizatorjev v ZDA v zadnjem času izjemno narasla.

V ZDA se je pojavila nova lopovska moda. Tatovi se kot vemo, sproti prilagajajo razmeram oziroma tržišču, tako so zdaj našli naslednji avtomobilski del, ki na črnem trgu dosega visoko ceno. To je katalizator, najbolj na udaru pa so veliki terenci, ki so bolj oddaljeni od tal, torej je kraja olajšana, in pa hibridna vozila, katerih katalizatorji so manj rabljeni. V katalizatorjih je kar nekaj redkih in zato zelo dragocenih kovin.

Z vseh strani se širijo najprej opozorila pred podnebnimi spremembami, takoj za njimi pa zaveze, kako jih bomo preprečili. Promet, s katerim se ukvarjamo v naši oddaji, je eden vodilnih krivcev za podnebne spremembe … Po podatkih promet krivijo za četrtino toplogrednih izpustov v Evropi, od tega avtomobili, kombinirana vozila in tovornjaki 70 odstotkov. Na srečo so nam vrhovni magi ponudili čarobno paličico, ki se ji reče "električna mobilnost!" V naši oddaji jo bolj ali manj poglobljeno spremljamo zdaj že vsaj dve desetletji in ob koncu poletja preglejmo nekaj letošnjih novosti.

Najprej in na začetku; ne glede na to kako vas prepričujejo, da so električna vozila ne le okoljski, temveč tudi tehnološki skok naprej, resnica ni povsem takšna. V obeh primerih. Tako okoljskem, kot tehnološkem. Da ne zaidemo v podrobnosti le misel, kako se s prehodom na električno mobilnost dosedanji uporabniki odrečemo delu udobja in uporabniške, morebiti pa celo potrošniške izkušnje. Le ta bo poslej na nižji ravni, a na srečo, nas bo vodila po cestah naprej zavest, da pomagamo planetu.

Poglejmo si poglavitne poudarke dosedanjega razvoja, na primeru treh električnih vozil, ki so se med poletjem na kratko ustavila v naši redakciji.

Mazda je z elektriko dolgo odlašala. Ne sklada se z njenim pogledom na mobilnost in ko so se priklopili, so to storili z značilno zadržanostjo - vozilo se imenuje MX-30 in je prvi Mazdin resnejši poskus v električni mobilnosti. Zasnovano na klasični platformi, kljub vsemu kaže, da gre za posebneža, sploh ker se zadnji par vrat, ali vratic, odpira nazaj. Brez »B« stebrička je vstopanje v avtomobil olajšano, a na ozkih parkiriščih, znate naleteti na težavo. Preseneča notranjščina, ki z izborom materialov poudarja ekološko naravnanost vozila; usnje je umetno, na armaturni plošči se najde tudi pluta. A vse to nekoliko onemi ob poglavitni značilnosti tega avtomobila; to je kapaciteta baterije. S 35 kilovati sega v proto fazo elektrifikacije in čeprav pri Mazdi poudarjajo, da doseg ni bilo edino njihovo vodilo pri snovanju, uporabnika najprej in predvsem zanima doseg. Le ta se v električni ponudbi še naprej razpenja od Mazdinih 200 kilometrov, pa že tja proti 500 kolikor obljubljajo nekateri najnovejši izdelki. Se pravi »doseg,« in elektrika pade prvič pod križ.

Škodin Enyaq z dosegom nima težav. Okoli 400 kilometrov, glede na zdaj že znane pogoje in omejitve električne vožnje se sliši na moč obetavno. Avtomobil je prestižen v oblikovanju in tehnologijah, snovalci in načrtovalci pa trdijo, da gre za vozilo, ki mu težko najdeš podobnega v kategoriji smrtnikom še dosegljivih električnih vozil. In res Enyaq, kot nenazadnje tudi prej opisana Mazda, na veliko promovirata prednosti električne vožnje. To je udobje, skoraj neslišnost in ne stresnost potovanja, ob tem, da so vsa sodobna elektronska pomagala v vožnjo vkomponirana logično in smiselno. Okolje je povsem digitalizirano, tudi kapaciteta baterije, ki uspe skladiščiti 77 kilovatov je blizu trenutnega vrha zmogljivosti za tovrstne baterije. Zanimivo pa, da Škoda sodeluje s ponudnikom električnih polnilnic Moon. Gre za še enega ponudnika polnilnic ob slovenskih cestah, ki seveda za polnjenje zahteva specifično identifikacijsko kartico. Tako pridemo do hecne situacije, po kateri je v sorazmerno električno mobilno nerazviti Sloveniji na voljo, takole preko prsta, pet večjih ponudnikov ter brez števila manjših, občinskih, mestnih, trgovskih in krajevnih polnilnih postaj. Se pravi, da če voznik hoče v vsakem trenutku priključiti svoje vozilo ne glede na ponudnika, mora s seboj prevažati pol ducata identifikacijskih kartic, biti prijavljen s pol ducata aplikacij in biti seznanjam s čudaškostjo vsake polnilne postaje posebej. Enostavno povedano; z razdrobljeno in nepregledno polnilno infrastrukturo elektrika drugič pade pod križ.

Tretje električno vozilo tega poletja je spadalo v kategorijo gospodarskih vozil. Edino pravilno, da se je elektrifikacija začela tudi na tem področju, ker razni Romunski in Bolgarski avanturistični tovornjaki z binarno vrednostjo Evro okoljskega standarda pridelajo na naših cestah vsaj toliko izpustov, kot flotilja bogaboječih slovenskih voznikov. A naše gospodarsko vozilo ni bilo kar neko, temveč sam »Van of the year,« se pravi najboljši dostavnih lanskega leta. Imenuje se: »Opel vivaro-E«.

Gre za imenitno idejo in zelo dobro izpeljavo. Dostavnik, s katerimi tako ali tako ne opravljate nekih daljših potovanj z brez emisijsko vožnjo mestna središča in primestne pušča neomadeževane. Kot je pri takšnih vozilih v navadi, so mogoče najrazličnejše karoserijske izpeljanke; nosilnost, kar je v tem razredu pomemben podatek, se je na račun baterije zmanjšala le za dobrih dve sto kilogramov. Še vedno lahko prepelje 1,2 tone tovora, kar je odlično. Vožnja je posebna, saj izostanejo spretnosti pri speljevanju s polno natovorjenim vozilom v hrib in kar je podobnih skrivnosti kategorij od »B,« navzdol. Baterijski sklop zagotavlja in na našem testu tudi potrjuje okoli 300 km dosega, je pa res, da v našem primeru vozilo ni bilo polno obremenjeno.

In sedaj k zanimivi podrobnosti. Vozilo ni poceni, da ne zapišemo, kako je peklensko drago. Osnovna verzija, na katero je bilo nacepljenih kar nekaj sladkorčkov gre proti 50 tisočakom, kar je v svetu gospodarskih vozil, kjer šteje vsak cent, zasoljena cena. Tudi če upoštevamo nizke stroške uporabe, se mora lastnik za amortizacijo takšnega vozila pošteno potruditi. Cena električnih vozil, v primerjavi z enako opremljenimi klasičnimi vozili, je še vedno višja, kar težko najde opravičilo v ceni baterij, ki na svetovnem trgu niso več tako peklensko drage, kot še pred nekaj leti. Torej; Pri končni ceni električna vozila še tretjič padejo pod križ.


Avtomobilsko prometne minute

866 epizod


Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.

Vedno bolj priljubljene so kraje katalizatorjev

11.09.2021

V ZDA se je pojavila nova lopovska moda. Tatovi se kot vemo, sproti prilagajajo razmeram oziroma tržišču, tako so zdaj našlji naslednji avtomobilski del, ki na črnem trgu dosega visoko ceno. To je katalizator, najbolj na udaru pa so veliki terenci, ki so bolj oddaljeni od tal, torej je kraja olajšana, in pa hibridna vozila, katerih katalizatorji so manj rabljeni. V katalizatorjih je kar nekaj redkih in zato zelo dragocenih kovin. Z vseh strani se širijo najprej opozorila pred podnebnimi spremembami, takoj za njimi pa zaveze, kako jih bomo preprečili. Promet, s katerim se ukvarjamo v naši oddaji, je eden vodilnih krivcev za podneben spremembe … Zato se tokrat vozimo samo z električnimi vozili.

V katalizatorjih je nekaj redkih in zelo dragocenih kovin, to vedo tudi tatovi, zato je porast kraje katalizatorjev v ZDA v zadnjem času izjemno narasla.

V ZDA se je pojavila nova lopovska moda. Tatovi se kot vemo, sproti prilagajajo razmeram oziroma tržišču, tako so zdaj našli naslednji avtomobilski del, ki na črnem trgu dosega visoko ceno. To je katalizator, najbolj na udaru pa so veliki terenci, ki so bolj oddaljeni od tal, torej je kraja olajšana, in pa hibridna vozila, katerih katalizatorji so manj rabljeni. V katalizatorjih je kar nekaj redkih in zato zelo dragocenih kovin.

Z vseh strani se širijo najprej opozorila pred podnebnimi spremembami, takoj za njimi pa zaveze, kako jih bomo preprečili. Promet, s katerim se ukvarjamo v naši oddaji, je eden vodilnih krivcev za podnebne spremembe … Po podatkih promet krivijo za četrtino toplogrednih izpustov v Evropi, od tega avtomobili, kombinirana vozila in tovornjaki 70 odstotkov. Na srečo so nam vrhovni magi ponudili čarobno paličico, ki se ji reče "električna mobilnost!" V naši oddaji jo bolj ali manj poglobljeno spremljamo zdaj že vsaj dve desetletji in ob koncu poletja preglejmo nekaj letošnjih novosti.

Najprej in na začetku; ne glede na to kako vas prepričujejo, da so električna vozila ne le okoljski, temveč tudi tehnološki skok naprej, resnica ni povsem takšna. V obeh primerih. Tako okoljskem, kot tehnološkem. Da ne zaidemo v podrobnosti le misel, kako se s prehodom na električno mobilnost dosedanji uporabniki odrečemo delu udobja in uporabniške, morebiti pa celo potrošniške izkušnje. Le ta bo poslej na nižji ravni, a na srečo, nas bo vodila po cestah naprej zavest, da pomagamo planetu.

Poglejmo si poglavitne poudarke dosedanjega razvoja, na primeru treh električnih vozil, ki so se med poletjem na kratko ustavila v naši redakciji.

Mazda je z elektriko dolgo odlašala. Ne sklada se z njenim pogledom na mobilnost in ko so se priklopili, so to storili z značilno zadržanostjo - vozilo se imenuje MX-30 in je prvi Mazdin resnejši poskus v električni mobilnosti. Zasnovano na klasični platformi, kljub vsemu kaže, da gre za posebneža, sploh ker se zadnji par vrat, ali vratic, odpira nazaj. Brez »B« stebrička je vstopanje v avtomobil olajšano, a na ozkih parkiriščih, znate naleteti na težavo. Preseneča notranjščina, ki z izborom materialov poudarja ekološko naravnanost vozila; usnje je umetno, na armaturni plošči se najde tudi pluta. A vse to nekoliko onemi ob poglavitni značilnosti tega avtomobila; to je kapaciteta baterije. S 35 kilovati sega v proto fazo elektrifikacije in čeprav pri Mazdi poudarjajo, da doseg ni bilo edino njihovo vodilo pri snovanju, uporabnika najprej in predvsem zanima doseg. Le ta se v električni ponudbi še naprej razpenja od Mazdinih 200 kilometrov, pa že tja proti 500 kolikor obljubljajo nekateri najnovejši izdelki. Se pravi »doseg,« in elektrika pade prvič pod križ.

Škodin Enyaq z dosegom nima težav. Okoli 400 kilometrov, glede na zdaj že znane pogoje in omejitve električne vožnje se sliši na moč obetavno. Avtomobil je prestižen v oblikovanju in tehnologijah, snovalci in načrtovalci pa trdijo, da gre za vozilo, ki mu težko najdeš podobnega v kategoriji smrtnikom še dosegljivih električnih vozil. In res Enyaq, kot nenazadnje tudi prej opisana Mazda, na veliko promovirata prednosti električne vožnje. To je udobje, skoraj neslišnost in ne stresnost potovanja, ob tem, da so vsa sodobna elektronska pomagala v vožnjo vkomponirana logično in smiselno. Okolje je povsem digitalizirano, tudi kapaciteta baterije, ki uspe skladiščiti 77 kilovatov je blizu trenutnega vrha zmogljivosti za tovrstne baterije. Zanimivo pa, da Škoda sodeluje s ponudnikom električnih polnilnic Moon. Gre za še enega ponudnika polnilnic ob slovenskih cestah, ki seveda za polnjenje zahteva specifično identifikacijsko kartico. Tako pridemo do hecne situacije, po kateri je v sorazmerno električno mobilno nerazviti Sloveniji na voljo, takole preko prsta, pet večjih ponudnikov ter brez števila manjših, občinskih, mestnih, trgovskih in krajevnih polnilnih postaj. Se pravi, da če voznik hoče v vsakem trenutku priključiti svoje vozilo ne glede na ponudnika, mora s seboj prevažati pol ducata identifikacijskih kartic, biti prijavljen s pol ducata aplikacij in biti seznanjam s čudaškostjo vsake polnilne postaje posebej. Enostavno povedano; z razdrobljeno in nepregledno polnilno infrastrukturo elektrika drugič pade pod križ.

Tretje električno vozilo tega poletja je spadalo v kategorijo gospodarskih vozil. Edino pravilno, da se je elektrifikacija začela tudi na tem področju, ker razni Romunski in Bolgarski avanturistični tovornjaki z binarno vrednostjo Evro okoljskega standarda pridelajo na naših cestah vsaj toliko izpustov, kot flotilja bogaboječih slovenskih voznikov. A naše gospodarsko vozilo ni bilo kar neko, temveč sam »Van of the year,« se pravi najboljši dostavnih lanskega leta. Imenuje se: »Opel vivaro-E«.

Gre za imenitno idejo in zelo dobro izpeljavo. Dostavnik, s katerimi tako ali tako ne opravljate nekih daljših potovanj z brez emisijsko vožnjo mestna središča in primestne pušča neomadeževane. Kot je pri takšnih vozilih v navadi, so mogoče najrazličnejše karoserijske izpeljanke; nosilnost, kar je v tem razredu pomemben podatek, se je na račun baterije zmanjšala le za dobrih dve sto kilogramov. Še vedno lahko prepelje 1,2 tone tovora, kar je odlično. Vožnja je posebna, saj izostanejo spretnosti pri speljevanju s polno natovorjenim vozilom v hrib in kar je podobnih skrivnosti kategorij od »B,« navzdol. Baterijski sklop zagotavlja in na našem testu tudi potrjuje okoli 300 km dosega, je pa res, da v našem primeru vozilo ni bilo polno obremenjeno.

In sedaj k zanimivi podrobnosti. Vozilo ni poceni, da ne zapišemo, kako je peklensko drago. Osnovna verzija, na katero je bilo nacepljenih kar nekaj sladkorčkov gre proti 50 tisočakom, kar je v svetu gospodarskih vozil, kjer šteje vsak cent, zasoljena cena. Tudi če upoštevamo nizke stroške uporabe, se mora lastnik za amortizacijo takšnega vozila pošteno potruditi. Cena električnih vozil, v primerjavi z enako opremljenimi klasičnimi vozili, je še vedno višja, kar težko najde opravičilo v ceni baterij, ki na svetovnem trgu niso več tako peklensko drage, kot še pred nekaj leti. Torej; Pri končni ceni električna vozila še tretjič padejo pod križ.


19.12.2018

Izolirana uta za zaščito občutljivih pasjih ušes

Fordovi inženirji so se lotili razvoja še enega zanimivega projekta. Zamisel je navdihnila tehnologija za aktivno odpravljanje hrupa, s katero pri Fordovem športnem terencu Edgeu pomagajo potnikom zagotoviti tišje potovanje. Gre za prototip izolirane notranje pasje ute, ki bi ščitila občutljiva pasja ušesa pred hrupom, ki jim povzroča strah predvsem v teh decembrskih dneh. Ko mikrofoni v notranji pasji hišici zaznajo zvok ognjemeta oziroma kakšnih drugih pirotehničnih sredstev, začne vgrajeni avdio sistem oddajati nasprotne frekvence, ki učinkovito izničijo hrup ali ga vsaj znatno zmanjšajo. Sestavni del dizajna je pluta z visoko gostoto, ki je idealna za zvočno izolacijo. Kaže, da se torej psom le obetajo bolj mirni prazniki…


12.12.2018

Prikazovalniki hitrosti umirjajo promet

Zanimivo je vedeti, kdaj, na kakšen način kakšna preventivna pobuda, akcija, bolj deluje. Hitrostne table, prikazovalniki hitrosti imajo nedvomno svoj učinek, po zadnji raziskavi (pri nas je nameščenih 44 tovrstnih hitrostnih opozorilnih tabel) te zmanjšajo število tistih, ki prekoračijo dovoljeno hitrost, za približno pet odstotkov. Merili so tudi učinek sporočil na lokalnih radijskih postajah in na velikih panojih; izkazalo se je, da imajo taka sporočila manjši učinek.


05.12.2018

Na listju zdrsne kot na snegu

Fordovi inženirji so raziskali, če lahko avtomobilom zdrsne tudi na navadnem listju podobno kot na snežni podlagi. V ta namen so z listjem prekrili njihov poligon v Belgiji in na pomoč poklicali napravo za testiranje trenja, ki s kotaljenjem po podlagi izmeri, kako spolzka je površina. Ugotovili so, da je listje v določenih situacijah res prav tako spolzko kot sneg. Če je na cesti sneg, večina vozi bolj počasi in previdno, ob listju pa pogosto premalo upoštevamo, da je površina lahko podobno spolzka in nevarna. Ekipa inženirjev je potem sodelovala pri razvoju voznega načina »Slippery«, ki je zasnovan za izboljšanje oprijema na spolzkih površinah. Sistem bodo predstavili v novem križancu, ki se imenuje focus active in ga bodo začeli prodajati v prihodnjih tednih.


28.11.2018

Veliki se ne dajo: Q8, X5 in GLE

Zadnjič smo preverjali, kako gre samovozečemu avtobusu na Dunaju, danes pa bomo urejali promet v Ingolstadtu, ki je po načinu prevozov kar precej podoben recimo Ljubljani. Naredili so preizkus, koliko obstoječih avtomobilov bi bilo treba v obstoječem prometu v mestu nadomestiti z avtonomnimi, da bi se prometni tok spremenil oziroma da bi bil občutno bolj tekoč. Ugotovili so, da bi moralo biti teh okoli 40 odstotkov, kar je kar veliko, torej bo preteklo še kar nekaj časa, da bo to možno.


14.11.2018

Marihuana – nevarnost za volanom

V nekaterih državah v ZDA so legalizirali marihuano – trgovanje z njo je tako postalo zelo donosen posel, omenjajo se milijardni zaslužki. Neka raziskava pa je pred časom pokazala, da se je prav v državah, kjer so uporabo marihuane osvobodili, povečalo število prometnih nesreč, katerim bi lahko botrovalo prav uživanje marihuane. Sporočilo Andreja Brgleza je bilo zadnjič, v dneh, ko smo peli slavo novemu vinskemu letniku, da alkohol sam po sebi ni nič kriv, krivi smo mi sami… Ob opozarjanju, kako alkohol in volan ne gresta skupaj, pa pogosto pozabimo na nevarnosti, ki so povezane z uživanjem določenih zdravil in tudi nekaterih substanc, ki ravno tako vplivajo na manjšo sposobnost vožnje.


07.11.2018

Smo sposobni po avtocesti voziti s primerno varnostno razdaljo

Pred dnevi smo zaključili preizkus, ki naj bi pokazal, če smo sposobni po avtocesti voziti s primerno varnostno razdaljo ter brez naglih pojemkov in pospeševanj. Tako naj bi povečali pretočnost vozil oziroma zmanjšali potovalni čas zjutraj v službo in popoldan nazaj. DARS je meritve izvajal na dveh odsekih – Višnja Gora – Ljubljana in Trojane – Ljubljana. Nataša Kovše z DARSa je predstavila primerjalne rezultate meritev. Ugotovitev je, da so se vozniki dobro odzvali predvsem na Dolenjski avtocesti, kjer se je v tednu intenzivnih meritev pretok vozil povečal za kar pet odstotkov, na Štajerski avtocesti pa za dva.


31.10.2018

Ustrezna varnostna razdalja tudi pozimi

Prejšnji teden smo vas ves čas pozivali, da nam pomagate dokazati, da če vozimo z ustrezno varnostno razdaljo ter ne zaviramo in pospešujemo sunkovito, da na ta način skrajšamo čas potovanja v službo in nazaj. Po odzivih sodeč – klicali ste nas po telefonu in se odzivali na družabnih omrežjih, imamo občutek, da nam je ponekod vsaj občasno uspelo. Z Dolenjskega in Štajerskega konca ste bili hitreje v službi, tudi popoldan iz službe. Uradnih rezultatov meritev sicer še ni, bodo v prihodnjih dneh, čimprej vam jih sporočimo. Tudi Andrej Brglez pa ugotavlja, da je bil odziv očitno kar velik in želeli bi, da tak način vožnje poskušamo obdržati tudi v prihodnje. Če poizkusimo, lahko samo pridobimo.


24.10.2018

Kako pripraviti voznika in vozilo na zimo

Jutra so se že toliko ohladila, da lahko razmišljamo o zimski opremi na vozilih. Tako smo se zbrali v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem, kjer smo se spomnili na pomen ustrezne priprave voznika in vozila na vožnjo pozimi. Osnova so seveda ustrezne zimske gume, priporočljivo je preveriti tudi nekatere druge vitalne dele avtomobila; po poročilih servisa AMZS morajo še vedno največkrat posredovati zaradi odpovedi akumulatorja. Če je avtomobil torej dobro pripravljen na vožnjo v zimskih razmerah, potem je le še na vozniku, da spremlja pogoje na cesti in prilagaja vožnjo. Posebej opozarjamo, da se vozilom ob samodejnem vklopu dnevnih luči ne prižgejo tudi zadnje, zato je ob slabši vidljivosti treba prižgati zasenčene luči in tako poskrbeti, da bo bolje vidna tudi zadnja stran našega vozila. Tudi meglenke lahko vklopimo, če se slabše vidi, tudi zadnje, da ne bodo prižgane samo na mestnih ulicah ob sicer normalni vidljivosti, kot se to ne prav redko dogaja.


17.10.2018

Promet je timsko delo

Le s sodelovanjem z ostalimi udeleženci v prometu skrbimo za varnost in pretočnost. Intervencijska pot za reševalna vozila in varnostna razdalja sta le dva izmed ukrepov, ki naj bi se jih vozniki držali. Predstavljamo tudi novi vozili na slovenskem trgu - Hilux in Audi Q8.


10.10.2018

Izpusti CO2 nižji, meritve realnejše

Evropski parlament je potrdil cilje EU, da naj bi se povprečne vrednosti izpustov CO2 v EU prodanih avtomobilov do leta 2025 znižale za 20 odstotkov, do leta 2030 pa za 40. EU je najprej sicer predlagala nižje normative, a je okoljski odbor potem dosegel potrditev – nam se zdi, težko dosegljivih ciljev. Meritev izpustov v realnem prometu naj bi se začela izvajati leta 2023. Potrjene cilje seveda pozdravljamo, sprejete zaveze so nedvomno pozitiven znak, da bodo avtomobili vedno čistejši, a se hkrati bojimo, da so zastavljeni cilji predvsem odločitev politike in jih bo v zastavljenih časovnih rokih nemogoče doseči.


03.10.2018

Kako vozimo živali v avtomobilih?

Najprej smo se vozniki navadili na pripenjanje z varnostnim pasom – tritočkovnega so patentirali leta 1955, Švedski Saab ga je ponudil kot del serijske opreme leta 1958, potem pa je trajalo še kar mnogo let, da so ga zakonsko predpisali. Potem smo zavarovali še sovoznika, zdaj se trudimo s pripenjanjem na zadnjih sedežih, trudimo se varno prevažati tudi otroke. V zadnjem času pa je vedno več tistih, ki v avtomobilih prevažajo pse ali druge živali. V Sloveniji je približno 270 tisoč psov in torej ni čudno, da posvečamo več pozornosti varni namestitvi in prevozu živali. Da so psi pravilno nameščeni v avtomobilu, je pomembno tudi v primeru prometne nesreče.


26.09.2018

Golfov razred bi zdaj lahko bil focusov

V teh krajih se vozimo po desni strani cestišča, volan imamo na levi. Ni bilo vedno tako, marsikje še danes ni. Vse ima svoj vzrok, svoje razloge, svojo zgodovino


19.09.2018

Kmalu se ne bomo več vozili vsak s svojim

Ko se nehajo tiste poletne počitniške gneče na cestah, se začno one druge, vsakdanje, recimo bolj mestne. Ker je megamest vedno več in jih še bo vedno več, je jasno, da se bo moralo nekaj zgoditi, sicer se bomo zadušili vsak v svoji pločevini. Nekateri so že začeli drugače razmišljati o avtomobilih, o mobilnosti na sploh. V preteklosti je razvoj narekoval razmišljanje, da mora imeti vsak svoj avtomobil, da se lahko kadarkoli zapelje kamorkoli. Otroci že dandanes začudeno gledajo recimo vinilke ali kasete, čez 20, 30, 50 let si bodo zanamci hodili ogledovat v muzeje naše avtomobile in bodo težko razumeli, da smo nekdaj imeli vsak svojega.


12.09.2018

Na vpoklice vozil smo se navadili

V zadnjih letih smo se že kar navadili, da proizvajalec avtomobilov vpokliče določeno število vozil zaradi napake in možnih negativnih posledic na servis. Tovrstni vpoklici se ne slišijo prav simpatično; če ljudje za določenega proizvajalca slišijo večkrat, je pogosto mogoče slišati, češ, z avtomobili te znamke je pa vedno kaj narobe. Res, težko je biti vesel in zadovoljen, če vpokličejo tvoj avtomobil na servis, a vseeno bolje, da napako preventivno odstranijo kot da nam jo prikrijejo in se potem zgodi kaj neprijetnega.


05.09.2018

Kadilci vozijo cenejše avte

Med množico vseh drugih opravil, ki lahko motijo voznika med vožnjo, je tudi kajenje – razvada, ki se ji mnogi težko odrečejo tudi v avtomobilu. Opravilo zahteva kar nekaj gibov in telovadbe, tudi voznikove pozornosti, tako je kajenje za volanom lahko resen motilec med vožnjo. Potem pa je tu vsaj še ena posledica, ki bi morala motiti – slovenske lastnike avtomobilov prav gotovo; »prekajeni« avtomobili so manj vredni, ko jih prodajamo.


29.08.2018

Šolske poti bodo spet oživele

V Centru varne vožnje AMZS na Vranskem so pripravili novinarsko konferenco, na kateri so nas spet spomnili, kako poskrbeti za varnost naših otrok na poti v šolo. Boštjan Smolej iz Sektorja prometne policije pri Generalni policijski upravi je poudaril, da imamo ob vseh drugih inštitucijah veliko vlogo pri povečevanju varnosti otrok na poti v šolo starši – po eni strani kot vzgojitelji in učitelji, po drugi pa tudi kot udeleženci v prometu. Velikokrat žal tudi pozabimo, da smo starši otrokom vzgled – tak ali drugačen.


22.08.2018

Spet jih bomo peljali v šolo

Že pred časom je AMZS na svojem poligonu na Vranskem pripravila prometno -varnostni dan, na katerem so na zabaven način otrokom skušali prikazati, kako ravnati, da bodo v prometu čim bolj varni. Med drugim so s pomočjo hidravlične plošče simulirali obnašanje avtobusa na spolzki površini in ob tem na pasti in nevarnosti, ki prežijo na potnike v takih primerih, če ne uporabljajo varnostnega pasu. Andrej Brglez z ekipo je že kar izkušen pri preverjanju, kako se otroci vozijo, jih vozijo, jih vozimo v šolo. Še vedno je veliko prevoznikov, ki so premalo dosledni pri skrbi za varnost otrok. Tudi starši lahko naredimo več.


21.11.2018

Prihodnost samovozečih avtobusov

Od aprila 2019 se bodo stanovalci dunajske soseske Seestadt Aspern lahko vozili s samovozečim avtomobilom. Dva mini električna avtobusa brez voznika so tri mesece testirali na posebnem poligonu. Koordinator projekta Johannes Liebermann pove, da je ena glavnih ovir, ki jih zaznava avtonomni avtobus, dež, ki ga avtobus zaznava podobno kot recimo betonski zid. Pojavljajo se tudi še druge anomalije, tako mora operater ves čas nadzorovati vožnjo, da lahko posreduje, če gre kaj narobe. Liebermann predvideva, da so od javnega avtonomnega avtobusnega prevoza oddaljeni vsaj pet let.


08.08.2018

Motorist je motorist tudi poleti

Dandanes so motoristične čelade veliko bolj zračne, prav tako tudi zaščitne obleke, a ko je vročina tista prava, potem je jasno, da je tudi motoristom vroče.


01.08.2018

Ko avto sam parkira

V zadnjih oddajah smo opisali in priporočili že kar nekaj sistemov – pomočnikov, ki voznikom omogočajo večjo varnost zanje in tudi za druge. Danes omenjamo še tako imenovani »lane assist«, sistem, ki skrbi da ostanemo na voznem pasu – če vozilo zapelje do mejne črte, nas sistem na to opozori oziroma samodejno obrne volan, da ostanemo znotraj voznega pasu. Veliko avtomobilov pa ponuja še enega asistenta, ki niti ni tako pomemben kar zadeva samo varnost, je pa mnogim v veliko olajšanje. To je sistem za samodejno parkiranje. Večina je takih, da ocenijo, če je parkirno mesto dovolj veliko, potem pa samodejno sučejo volan, da vozilo pristane v začrtanem prostoru. Voznik pomaga z dodajanjem plina oziroma zaviranjem. Obstajajo pa tudi že sistemi, ki opravijo čisto vse sami.


Stran 14 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov