Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V ZDA se je pojavila nova lopovska moda. Tatovi se kot vemo, sproti prilagajajo razmeram oziroma tržišču, tako so zdaj našlji naslednji avtomobilski del, ki na črnem trgu dosega visoko ceno. To je katalizator, najbolj na udaru pa so veliki terenci, ki so bolj oddaljeni od tal, torej je kraja olajšana, in pa hibridna vozila, katerih katalizatorji so manj rabljeni. V katalizatorjih je kar nekaj redkih in zato zelo dragocenih kovin.
Z vseh strani se širijo najprej opozorila pred podnebnimi spremembami, takoj za njimi pa zaveze, kako jih bomo preprečili. Promet, s katerim se ukvarjamo v naši oddaji, je eden vodilnih krivcev za podneben spremembe … Zato se tokrat vozimo samo z električnimi vozili.
V katalizatorjih je nekaj redkih in zelo dragocenih kovin, to vedo tudi tatovi, zato je porast kraje katalizatorjev v ZDA v zadnjem času izjemno narasla.
V ZDA se je pojavila nova lopovska moda. Tatovi se kot vemo, sproti prilagajajo razmeram oziroma tržišču, tako so zdaj našli naslednji avtomobilski del, ki na črnem trgu dosega visoko ceno. To je katalizator, najbolj na udaru pa so veliki terenci, ki so bolj oddaljeni od tal, torej je kraja olajšana, in pa hibridna vozila, katerih katalizatorji so manj rabljeni. V katalizatorjih je kar nekaj redkih in zato zelo dragocenih kovin.
Z vseh strani se širijo najprej opozorila pred podnebnimi spremembami, takoj za njimi pa zaveze, kako jih bomo preprečili. Promet, s katerim se ukvarjamo v naši oddaji, je eden vodilnih krivcev za podnebne spremembe … Po podatkih promet krivijo za četrtino toplogrednih izpustov v Evropi, od tega avtomobili, kombinirana vozila in tovornjaki 70 odstotkov. Na srečo so nam vrhovni magi ponudili čarobno paličico, ki se ji reče "električna mobilnost!" V naši oddaji jo bolj ali manj poglobljeno spremljamo zdaj že vsaj dve desetletji in ob koncu poletja preglejmo nekaj letošnjih novosti.
Najprej in na začetku; ne glede na to kako vas prepričujejo, da so električna vozila ne le okoljski, temveč tudi tehnološki skok naprej, resnica ni povsem takšna. V obeh primerih. Tako okoljskem, kot tehnološkem. Da ne zaidemo v podrobnosti le misel, kako se s prehodom na električno mobilnost dosedanji uporabniki odrečemo delu udobja in uporabniške, morebiti pa celo potrošniške izkušnje. Le ta bo poslej na nižji ravni, a na srečo, nas bo vodila po cestah naprej zavest, da pomagamo planetu.
Poglejmo si poglavitne poudarke dosedanjega razvoja, na primeru treh električnih vozil, ki so se med poletjem na kratko ustavila v naši redakciji.
Mazda je z elektriko dolgo odlašala. Ne sklada se z njenim pogledom na mobilnost in ko so se priklopili, so to storili z značilno zadržanostjo - vozilo se imenuje MX-30 in je prvi Mazdin resnejši poskus v električni mobilnosti. Zasnovano na klasični platformi, kljub vsemu kaže, da gre za posebneža, sploh ker se zadnji par vrat, ali vratic, odpira nazaj. Brez »B« stebrička je vstopanje v avtomobil olajšano, a na ozkih parkiriščih, znate naleteti na težavo. Preseneča notranjščina, ki z izborom materialov poudarja ekološko naravnanost vozila; usnje je umetno, na armaturni plošči se najde tudi pluta. A vse to nekoliko onemi ob poglavitni značilnosti tega avtomobila; to je kapaciteta baterije. S 35 kilovati sega v proto fazo elektrifikacije in čeprav pri Mazdi poudarjajo, da doseg ni bilo edino njihovo vodilo pri snovanju, uporabnika najprej in predvsem zanima doseg. Le ta se v električni ponudbi še naprej razpenja od Mazdinih 200 kilometrov, pa že tja proti 500 kolikor obljubljajo nekateri najnovejši izdelki. Se pravi »doseg,« in elektrika pade prvič pod križ.
Škodin Enyaq z dosegom nima težav. Okoli 400 kilometrov, glede na zdaj že znane pogoje in omejitve električne vožnje se sliši na moč obetavno. Avtomobil je prestižen v oblikovanju in tehnologijah, snovalci in načrtovalci pa trdijo, da gre za vozilo, ki mu težko najdeš podobnega v kategoriji smrtnikom še dosegljivih električnih vozil. In res Enyaq, kot nenazadnje tudi prej opisana Mazda, na veliko promovirata prednosti električne vožnje. To je udobje, skoraj neslišnost in ne stresnost potovanja, ob tem, da so vsa sodobna elektronska pomagala v vožnjo vkomponirana logično in smiselno. Okolje je povsem digitalizirano, tudi kapaciteta baterije, ki uspe skladiščiti 77 kilovatov je blizu trenutnega vrha zmogljivosti za tovrstne baterije. Zanimivo pa, da Škoda sodeluje s ponudnikom električnih polnilnic Moon. Gre za še enega ponudnika polnilnic ob slovenskih cestah, ki seveda za polnjenje zahteva specifično identifikacijsko kartico. Tako pridemo do hecne situacije, po kateri je v sorazmerno električno mobilno nerazviti Sloveniji na voljo, takole preko prsta, pet večjih ponudnikov ter brez števila manjših, občinskih, mestnih, trgovskih in krajevnih polnilnih postaj. Se pravi, da če voznik hoče v vsakem trenutku priključiti svoje vozilo ne glede na ponudnika, mora s seboj prevažati pol ducata identifikacijskih kartic, biti prijavljen s pol ducata aplikacij in biti seznanjam s čudaškostjo vsake polnilne postaje posebej. Enostavno povedano; z razdrobljeno in nepregledno polnilno infrastrukturo elektrika drugič pade pod križ.
Tretje električno vozilo tega poletja je spadalo v kategorijo gospodarskih vozil. Edino pravilno, da se je elektrifikacija začela tudi na tem področju, ker razni Romunski in Bolgarski avanturistični tovornjaki z binarno vrednostjo Evro okoljskega standarda pridelajo na naših cestah vsaj toliko izpustov, kot flotilja bogaboječih slovenskih voznikov. A naše gospodarsko vozilo ni bilo kar neko, temveč sam »Van of the year,« se pravi najboljši dostavnih lanskega leta. Imenuje se: »Opel vivaro-E«.
Gre za imenitno idejo in zelo dobro izpeljavo. Dostavnik, s katerimi tako ali tako ne opravljate nekih daljših potovanj z brez emisijsko vožnjo mestna središča in primestne pušča neomadeževane. Kot je pri takšnih vozilih v navadi, so mogoče najrazličnejše karoserijske izpeljanke; nosilnost, kar je v tem razredu pomemben podatek, se je na račun baterije zmanjšala le za dobrih dve sto kilogramov. Še vedno lahko prepelje 1,2 tone tovora, kar je odlično. Vožnja je posebna, saj izostanejo spretnosti pri speljevanju s polno natovorjenim vozilom v hrib in kar je podobnih skrivnosti kategorij od »B,« navzdol. Baterijski sklop zagotavlja in na našem testu tudi potrjuje okoli 300 km dosega, je pa res, da v našem primeru vozilo ni bilo polno obremenjeno.
In sedaj k zanimivi podrobnosti. Vozilo ni poceni, da ne zapišemo, kako je peklensko drago. Osnovna verzija, na katero je bilo nacepljenih kar nekaj sladkorčkov gre proti 50 tisočakom, kar je v svetu gospodarskih vozil, kjer šteje vsak cent, zasoljena cena. Tudi če upoštevamo nizke stroške uporabe, se mora lastnik za amortizacijo takšnega vozila pošteno potruditi. Cena električnih vozil, v primerjavi z enako opremljenimi klasičnimi vozili, je še vedno višja, kar težko najde opravičilo v ceni baterij, ki na svetovnem trgu niso več tako peklensko drage, kot še pred nekaj leti. Torej; Pri končni ceni električna vozila še tretjič padejo pod križ.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
V ZDA se je pojavila nova lopovska moda. Tatovi se kot vemo, sproti prilagajajo razmeram oziroma tržišču, tako so zdaj našlji naslednji avtomobilski del, ki na črnem trgu dosega visoko ceno. To je katalizator, najbolj na udaru pa so veliki terenci, ki so bolj oddaljeni od tal, torej je kraja olajšana, in pa hibridna vozila, katerih katalizatorji so manj rabljeni. V katalizatorjih je kar nekaj redkih in zato zelo dragocenih kovin.
Z vseh strani se širijo najprej opozorila pred podnebnimi spremembami, takoj za njimi pa zaveze, kako jih bomo preprečili. Promet, s katerim se ukvarjamo v naši oddaji, je eden vodilnih krivcev za podneben spremembe … Zato se tokrat vozimo samo z električnimi vozili.
V katalizatorjih je nekaj redkih in zelo dragocenih kovin, to vedo tudi tatovi, zato je porast kraje katalizatorjev v ZDA v zadnjem času izjemno narasla.
V ZDA se je pojavila nova lopovska moda. Tatovi se kot vemo, sproti prilagajajo razmeram oziroma tržišču, tako so zdaj našli naslednji avtomobilski del, ki na črnem trgu dosega visoko ceno. To je katalizator, najbolj na udaru pa so veliki terenci, ki so bolj oddaljeni od tal, torej je kraja olajšana, in pa hibridna vozila, katerih katalizatorji so manj rabljeni. V katalizatorjih je kar nekaj redkih in zato zelo dragocenih kovin.
Z vseh strani se širijo najprej opozorila pred podnebnimi spremembami, takoj za njimi pa zaveze, kako jih bomo preprečili. Promet, s katerim se ukvarjamo v naši oddaji, je eden vodilnih krivcev za podnebne spremembe … Po podatkih promet krivijo za četrtino toplogrednih izpustov v Evropi, od tega avtomobili, kombinirana vozila in tovornjaki 70 odstotkov. Na srečo so nam vrhovni magi ponudili čarobno paličico, ki se ji reče "električna mobilnost!" V naši oddaji jo bolj ali manj poglobljeno spremljamo zdaj že vsaj dve desetletji in ob koncu poletja preglejmo nekaj letošnjih novosti.
Najprej in na začetku; ne glede na to kako vas prepričujejo, da so električna vozila ne le okoljski, temveč tudi tehnološki skok naprej, resnica ni povsem takšna. V obeh primerih. Tako okoljskem, kot tehnološkem. Da ne zaidemo v podrobnosti le misel, kako se s prehodom na električno mobilnost dosedanji uporabniki odrečemo delu udobja in uporabniške, morebiti pa celo potrošniške izkušnje. Le ta bo poslej na nižji ravni, a na srečo, nas bo vodila po cestah naprej zavest, da pomagamo planetu.
Poglejmo si poglavitne poudarke dosedanjega razvoja, na primeru treh električnih vozil, ki so se med poletjem na kratko ustavila v naši redakciji.
Mazda je z elektriko dolgo odlašala. Ne sklada se z njenim pogledom na mobilnost in ko so se priklopili, so to storili z značilno zadržanostjo - vozilo se imenuje MX-30 in je prvi Mazdin resnejši poskus v električni mobilnosti. Zasnovano na klasični platformi, kljub vsemu kaže, da gre za posebneža, sploh ker se zadnji par vrat, ali vratic, odpira nazaj. Brez »B« stebrička je vstopanje v avtomobil olajšano, a na ozkih parkiriščih, znate naleteti na težavo. Preseneča notranjščina, ki z izborom materialov poudarja ekološko naravnanost vozila; usnje je umetno, na armaturni plošči se najde tudi pluta. A vse to nekoliko onemi ob poglavitni značilnosti tega avtomobila; to je kapaciteta baterije. S 35 kilovati sega v proto fazo elektrifikacije in čeprav pri Mazdi poudarjajo, da doseg ni bilo edino njihovo vodilo pri snovanju, uporabnika najprej in predvsem zanima doseg. Le ta se v električni ponudbi še naprej razpenja od Mazdinih 200 kilometrov, pa že tja proti 500 kolikor obljubljajo nekateri najnovejši izdelki. Se pravi »doseg,« in elektrika pade prvič pod križ.
Škodin Enyaq z dosegom nima težav. Okoli 400 kilometrov, glede na zdaj že znane pogoje in omejitve električne vožnje se sliši na moč obetavno. Avtomobil je prestižen v oblikovanju in tehnologijah, snovalci in načrtovalci pa trdijo, da gre za vozilo, ki mu težko najdeš podobnega v kategoriji smrtnikom še dosegljivih električnih vozil. In res Enyaq, kot nenazadnje tudi prej opisana Mazda, na veliko promovirata prednosti električne vožnje. To je udobje, skoraj neslišnost in ne stresnost potovanja, ob tem, da so vsa sodobna elektronska pomagala v vožnjo vkomponirana logično in smiselno. Okolje je povsem digitalizirano, tudi kapaciteta baterije, ki uspe skladiščiti 77 kilovatov je blizu trenutnega vrha zmogljivosti za tovrstne baterije. Zanimivo pa, da Škoda sodeluje s ponudnikom električnih polnilnic Moon. Gre za še enega ponudnika polnilnic ob slovenskih cestah, ki seveda za polnjenje zahteva specifično identifikacijsko kartico. Tako pridemo do hecne situacije, po kateri je v sorazmerno električno mobilno nerazviti Sloveniji na voljo, takole preko prsta, pet večjih ponudnikov ter brez števila manjših, občinskih, mestnih, trgovskih in krajevnih polnilnih postaj. Se pravi, da če voznik hoče v vsakem trenutku priključiti svoje vozilo ne glede na ponudnika, mora s seboj prevažati pol ducata identifikacijskih kartic, biti prijavljen s pol ducata aplikacij in biti seznanjam s čudaškostjo vsake polnilne postaje posebej. Enostavno povedano; z razdrobljeno in nepregledno polnilno infrastrukturo elektrika drugič pade pod križ.
Tretje električno vozilo tega poletja je spadalo v kategorijo gospodarskih vozil. Edino pravilno, da se je elektrifikacija začela tudi na tem področju, ker razni Romunski in Bolgarski avanturistični tovornjaki z binarno vrednostjo Evro okoljskega standarda pridelajo na naših cestah vsaj toliko izpustov, kot flotilja bogaboječih slovenskih voznikov. A naše gospodarsko vozilo ni bilo kar neko, temveč sam »Van of the year,« se pravi najboljši dostavnih lanskega leta. Imenuje se: »Opel vivaro-E«.
Gre za imenitno idejo in zelo dobro izpeljavo. Dostavnik, s katerimi tako ali tako ne opravljate nekih daljših potovanj z brez emisijsko vožnjo mestna središča in primestne pušča neomadeževane. Kot je pri takšnih vozilih v navadi, so mogoče najrazličnejše karoserijske izpeljanke; nosilnost, kar je v tem razredu pomemben podatek, se je na račun baterije zmanjšala le za dobrih dve sto kilogramov. Še vedno lahko prepelje 1,2 tone tovora, kar je odlično. Vožnja je posebna, saj izostanejo spretnosti pri speljevanju s polno natovorjenim vozilom v hrib in kar je podobnih skrivnosti kategorij od »B,« navzdol. Baterijski sklop zagotavlja in na našem testu tudi potrjuje okoli 300 km dosega, je pa res, da v našem primeru vozilo ni bilo polno obremenjeno.
In sedaj k zanimivi podrobnosti. Vozilo ni poceni, da ne zapišemo, kako je peklensko drago. Osnovna verzija, na katero je bilo nacepljenih kar nekaj sladkorčkov gre proti 50 tisočakom, kar je v svetu gospodarskih vozil, kjer šteje vsak cent, zasoljena cena. Tudi če upoštevamo nizke stroške uporabe, se mora lastnik za amortizacijo takšnega vozila pošteno potruditi. Cena električnih vozil, v primerjavi z enako opremljenimi klasičnimi vozili, je še vedno višja, kar težko najde opravičilo v ceni baterij, ki na svetovnem trgu niso več tako peklensko drage, kot še pred nekaj leti. Torej; Pri končni ceni električna vozila še tretjič padejo pod križ.
Tranzicija v mobilnosti se napoveduje že nekaj časa, na različne načine. Nekatere spremembe se že dogajajo, druge se nakazujejo, kako hitro bo vse skupaj šlo, še ne vemo. Da se nekatere stvari (tudi v mobilnosti) prvič zgodijo v ZDA in potem pljusknejo v Evropo, tudi tega smo že vajeni. No, pred kratkim je prvi mož Forda na nek način napovedal, da bo spremenil način prodaje oziroma pritisnil na svoje prodajalce, ker so se razmere na trgu spremenile, prodajalci pa so se spretno prilagodili in predvsem občutno dvignili cene avtomobilom. A da bi Ford, ki je začel s prodajo preko posrednikov, zdaj odrezal roko, ki ga hrani, ne bo šlo, pravi Andrej Brglez.
Industrija kamp prikolic in avtodomov v zadnjih letih izjemno raste, tako je tudi uporabnikov vedno več. Nekateri jih kupujejo, drugi si jih izposojajo, tretji spet si kar sami predelajo različna prevozna sredstva. Novi hipijevski potovalni duh se pojavlja, a je precej drugačen od tistega, ki je bil v modi pred desetletji. Zdaj mora biti vse pri roki, udobno in moderno, pa čeprav je uradni moto, da se vračamo k naravi.
Pred dnevi je evropski parlament sprejel uredbo, po kateri se po letu 2035 ne bo smelo več proizvajati in prodajati vozil z motorji na notranje izgorevanje. Reakcije so bile po Evropskih državah kar burne, slišali smo že številne odmeve, ob tem se pojavlja kopica vprašanj in dilem. Lani je bil recimo delež prodanih električnih vozil pri nas triodstoten. Da bi v 13 letih narastel na sto odstotkov, se nam res zdi utopično. A vendar, uredba je bila sprejeta in treba se je usmeriti k približevanju temu cilju. Andrej Brglez komentira nekatere odzive. Električni clio bi že danes kupil vsak - če bi stal 15 tisočakov in če bi nudil enako uslugo kot danes bencinski. Treba je gledati kar precej naprej, še dlje od leta 2035, določiti strategijo, smer razvoja mobilnosti dvajset in še več let naprej in temu s sprotnimi prilagajanji slediti.
Naš Val 202 je praznoval 50 let, naša oddaja pa je tista, ki prav gotovo povezuje radio in mobilnost. Radijski sprejemniki v avtomobilih so seveda bili že davno prej, preden je začel oddajati Val 202. Andrej Brglez je zato malo pobrskal 100 in več let nazaj in se prepričal, da se je kmalu po rojstvu avtomobilov pojavil tudi avtoradio. Tam nekje v času, ko je začel Val 202 se je tudi bolj intenzivno začelo vgrajevati v avtomobile tudi radijske sprejemnike. Danes imajo tovarniško vgrajene vsi avtomobili.
Anatomija motoristove vožnje, to je bila tema, iskanje odgovorov na vprašanja, ki jih skopa statistika ne ponudi.
Danes najprej med mlade voznike. Veseli nas, da je AMZS spet uspelo organizirati in izpeljati Izbor za najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika Slovenije. Tokrat sta v finalu, ki je potekalo v AMZS centru varne vožnje na Vranskem, največ znanja in spretnosti pokazala 20-letna Ljubljančanka Anja Kren in Urban Ostrež iz Jevnice. Statistika sicer beleži, da mladi zadnje čase vozijo varneje, da promet dojemajo drugače.
Kupili smo nov avtomobil, ki je določen čas v garanciji in v tem času ga velika večina vozi na servis k pooblaščenim serviserjem. Tudi če kupimo rabljenega, je seveda pomembno, kako in kje je bil servisiran in kam ga bomo potem mi vozili. Nepooblaščeni oziroma neodvisni serviserji lahko nudijo enako oziroma zelo podobno uslugo kot pooblaščeni, ki pa je lahko cenejša. Vse to je seveda sprejemljivo, lahko pa nas dobijo v roke t.i. serviserji, ki delajo v garažah in pod kozolci – tu pa je potrebna previdnost, opozarja Andrej Brglez.
Kupili smo nov avtomobil, ki je določen čas v garanciji in v tem času ga velika večina vozi na servis k pooblaščenim serviserjem. Tudi če kupimo rabljenega, je seveda pomembno, kako in kje je bil servisiran in kam ga bomo potem mi vozili. Nepooblaščeni oziroma neodvisni serviserji lahko nudijo enako oziroma zelo podobno uslugo kot pooblaščeni, ki pa je lahko cenejša. Vse to je seveda sprejemljivo, lahko pa nas dobijo v roke t.i. serviserji, ki delajo v garažah in pod kozolci – tu pa je potrebna previdnost, opozarja Andrej Brglez.
Prvi maj letos ni bil samo praznik dela ampak tudi dan, ko so se dvignile cene goriva – no, niso se dvignile, ampak so nam jih dvignili, in to kar krepko. Pa so jih potem hitro še enkrat popravili – navzgor, seveda. In zdaj že kar vsak dan, ko se zjutraj zbudimo, preverimo, če jih niso že spet, ker se nam zdi, da se bo zgodil še kakšen dvig. Andrej Brglez razmišlja oziroma kar trdi, da so se spremembe cen goriva vedno zrcalile tudi pri proizvajalcih avtomobilov, pri razvoju tehnologij… Sicer pa je oblikovanje cen goriva kompleksna zadeva, ob tem je treba misliti na sto stvari. Vsekakor pa za dvig cene ni kriv prodajalec na bencinskem servisu, država je tista, ki ima v roki škarje in platno.
Mnogi avtomobili imajo dandanes prisekane volane, ob tem, da niso več okrogli, pa so tudi založeni s kopico raznih gumbov in stikal. Posvetili se bomo voznikovemu delovnemu okolju, položaju za volanom, predvsem pravzaprav volanu samemu. Pred 100 in več leti je bil volan res samo orodje, sredstvo, s katerim so krmilili levo in desno. In bil je okrogel. Danes je seveda marsikaj drugače. Volani so manjši, tudi sploh ni več nujno, da so okrogli, mnogi avtomobili imajo prisekane, predvsem pa volan v avtu še zdaleč ni več samo zato, da bi z njim zavijali levo in desno. Kar zadeva voznikovo delavno okolje, pa so še posebno inovativni pri Peugeotu, kjer so s t.i. i-Cockpitom poskrbeli za malo drugačen položaj voznika za volanom oziroma na drugačen pogled na armaturo. Andrej Brglez pa tudi spomni, da tisti prvi avtomobili volana sploh niso imeli.
Z razvojem tehnologij v avtomobilski industriji se večajo tudi možnosti invalidov, da postanejo samostojni vozniki. Mobilnost seveda krepko pripomore tudi k večji vključenosti v družbo. A težava je, da je še vedno veliko tistih, ki se ne zavedajo pomembnosti zadostnega zagotovljenega prostora za vstop oziroma izstop invalida iz vozila. V društvu za mobilnost invalidov Moja pot so tako na platformi YouTube objavili štiri spote, ki opozarjajo na omenjeno problematiko. No, nekateri še vedno parkirajo na mestih označenih za invalide, a Andrej Brglez opozarja, da ni težava samo v tem. Nekateri parkirajo tik ob rumeni črti ali celo s kolesi na njej in že s tem invalidom povzročajo težave. Mnogi premalokrat pomislimo na to.
Renaultev električni megane, ki so nam ga predstavili v teh dneh, prinaša s seboj tudi kartico za polnjenje, ki zajema 500 polnilnih mest pri nas, z njo pa lahko polnimo baterijo tudi na mnogih polnilnih mestih v tujini. A polnjenje je le ena izmed tegob, s katerimi se spoprijemajo uporabniki električnih avtomobilov, vprašanj in dilem je še kar nekaj, razmišlja tudi Andrej Brglez. Zapeljemo Mitsubishijevega križanca eclipse cross in mazdo3 ter poročamo o predstavitvi Citroenovega berlinga in Renaultevega novega električnega megana.
Danes je veliko avtov, velika večina pravzaprav, ki zbirajo raznorazne podatke. Ta dostop do podatkov je bil včasih omejen le na delovanje motorja, števila prevoženih kilometrov, in je bil namenjen samo uslužbencem na servisih. Danes se je ta nabor podatkov zelo razširil, z modernimi tehnologijami lahko dostopamo do mnogih podatkov, seveda pa po drugi strani tudi mi razkrivamo marsikaj o sebi, o svoji vožnji. Na tem področju prihaja do pobud, da naši podatki ne bi bili kar tako dostopni, imajo neko vrednost in so v bistvu naša last in ne last tistega, ki jih zbira in potem razpolaga z njimi. Andrej Brglez razlaga, da bi morali lastniki avtomobilov na nek način tržiti te podatke.
Težave – take in drugačne se zadnje čase kopičijo na mnogih področjih našega življenja, a ker se v naših minutah ukvarjamo predvsem z mobilnostjo oziroma z vsem, kar je z njo povezano, bomo spomnili na nekatera dejstva, ki zadevajo to področje. Nad vse, kar se je kopičilo in povzročalo težave v avtomobilski industriji, se je zdaj zgrnila še vojna na evropskih tleh, ki ima in bo še imela izjemno negativne posledice, ki jih bomo čutili še kar nekaj časa. Andrej Brglez nas spomni, da ima bivša Sovjetska zveza (tudi z Ukrajino) bogato zgodovino, kar zadeva avtomobilsko industrijo. Tako Rusija kot Ukrajina sta bogati s surovinami, ki so pomembne za proizvodnjo avtomobilov, poleg tega se tam proizvaja (ali se je proizvajalo) nekatere komponente, ki so bistvene za delovanje avtomobilov. Motnje v proizvodnji teh imajo za posledico, da se avtomobili proizvajajo v manjših količinah ter se zato tudi dražijo.
Če omenimo deljeno mobilnost, potem običajno pomislimo na večja mesta, kjer je na kupu večje število uporabnikov, ki lahko uporabljajo isto vozilo, tam se ta način mobilnosti zdi nekako najbolj logičen. V posoškem razvojnem centru pa so izvedli zanimiv projekt, nekakšen test uporabnosti e-vozil in uporabniško izkušnjo vožnje v hribovitem okolju Julijskih Alp. Miran Kristan iz posoškega razvojnega centra razlaga, da ne gre samo za izkušnjo domačinov, ker se v dolino Soče v sezoni zgrnejo tudi trume turistov. Ker gre za občutljivo naravno okolje, je še posebej za pozdravit tovrstno razmišljanje, tak poskus delitve mobilnosti, razmišlja Andrej Brglez.
Kolesarji, varno v sezono – tako so naslovili organizatorji novinarsko konferenco pred prihodom pomladi, ko se na ceste vsujejo kolesarji. Sicer naj bi vsi udeleženci v prometu, ne samo kolesarji, skupaj nekako spodbujali zavedanje, da brez spoštovanja in skrbnosti drug do drugega pri prizadevanjih za nadaljnje izboljšanje prometne varnosti ne bo napredka. Zdaj so bili torej posebej izpostavljeni kolesarji. Na cesti jih je vedno več in posledično je tako tudi več nevarnosti zanje, pa tudi za druge na cesti. Opažanja policistov so, da je nesreč - logično, vedno več, da je tudi pijanih kolesarjev vedno več, pa da predvsem starejši uporabniki električnih koles dostikrat precenjujejo svoje zmožnosti oziroma podcenjujejo zmogljivosti koles. Generalni sekretar AMZS Jure Kostanjšek pa opozarja, da če na cesti ne bomo upoštevali eden drugega, bo naša mobilnost precej manj prijazna in varna kot bi lahko bila.
Izbor Najboljši za volanom – zdaj vas prav gotovo že velika večina ve, za kakšno akcijo gre. Poteka že nekaj let v organizaciji AMZS, dobiva pa tudi mednarodne razsežnosti. Spletni test za letošnjo izvedbo je v teku, potem bo polfinale in na koncu še finale. Zmagovalca gresta potem jeseni v Madrid na Evropski izbor. Dosedanji udeleženci poudarjajo, da ne gre samo za tekmovanje in pridobivanje izkušenj, ampak tudi za druženje in sklepanje novih prijateljstev – to potrjuje tudi vodja področja varne mobilnosti pri AMZS Erik Logar. Prav gotovo pa tej akciji lahko pripišemo tudi nekaj zaslug za to, da so mladi za volanom v zadnjih letih bolj razsodni in povzročijo manj prometnih nesreč.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Potem ko so se pojavili avtomobili, so snovalci začeli razmišljati, kako voziti ponoči. Od sveč in raznih svetilk, ki so jih pritrjevali na sprednji del vozila, so potem začeli žaromete vgrajevati v karoserijo. Danes poznamo LED in lasersko tehnologijo, žarometi se samodejno prilagajajo, ponoči nam dobesedno naredijo dan. Oblikovalci se igrajo z oblikami, dobri žarometi pa seveda pomenijo več varnosti.
Fordov grand tourneo connect active je izjemno primeren za popotovanja - tudi zaradi prtljažnega prostora, ki ga lahko iz osnovnih 1500 litrov povečamo na več kot 2700 litrov. Renaultov električni twingo je namenjen tistim, ki lahko polnijo baterijo na domači vtičnici in je primeren za krajše poti. Rodila se je električna cupra z imenom born.
Neveljaven email naslov