Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V ZDA se je pojavila nova lopovska moda. Tatovi se kot vemo, sproti prilagajajo razmeram oziroma tržišču, tako so zdaj našlji naslednji avtomobilski del, ki na črnem trgu dosega visoko ceno. To je katalizator, najbolj na udaru pa so veliki terenci, ki so bolj oddaljeni od tal, torej je kraja olajšana, in pa hibridna vozila, katerih katalizatorji so manj rabljeni. V katalizatorjih je kar nekaj redkih in zato zelo dragocenih kovin.
Z vseh strani se širijo najprej opozorila pred podnebnimi spremembami, takoj za njimi pa zaveze, kako jih bomo preprečili. Promet, s katerim se ukvarjamo v naši oddaji, je eden vodilnih krivcev za podneben spremembe … Zato se tokrat vozimo samo z električnimi vozili.
V katalizatorjih je nekaj redkih in zelo dragocenih kovin, to vedo tudi tatovi, zato je porast kraje katalizatorjev v ZDA v zadnjem času izjemno narasla.
V ZDA se je pojavila nova lopovska moda. Tatovi se kot vemo, sproti prilagajajo razmeram oziroma tržišču, tako so zdaj našli naslednji avtomobilski del, ki na črnem trgu dosega visoko ceno. To je katalizator, najbolj na udaru pa so veliki terenci, ki so bolj oddaljeni od tal, torej je kraja olajšana, in pa hibridna vozila, katerih katalizatorji so manj rabljeni. V katalizatorjih je kar nekaj redkih in zato zelo dragocenih kovin.
Z vseh strani se širijo najprej opozorila pred podnebnimi spremembami, takoj za njimi pa zaveze, kako jih bomo preprečili. Promet, s katerim se ukvarjamo v naši oddaji, je eden vodilnih krivcev za podnebne spremembe … Po podatkih promet krivijo za četrtino toplogrednih izpustov v Evropi, od tega avtomobili, kombinirana vozila in tovornjaki 70 odstotkov. Na srečo so nam vrhovni magi ponudili čarobno paličico, ki se ji reče "električna mobilnost!" V naši oddaji jo bolj ali manj poglobljeno spremljamo zdaj že vsaj dve desetletji in ob koncu poletja preglejmo nekaj letošnjih novosti.
Najprej in na začetku; ne glede na to kako vas prepričujejo, da so električna vozila ne le okoljski, temveč tudi tehnološki skok naprej, resnica ni povsem takšna. V obeh primerih. Tako okoljskem, kot tehnološkem. Da ne zaidemo v podrobnosti le misel, kako se s prehodom na električno mobilnost dosedanji uporabniki odrečemo delu udobja in uporabniške, morebiti pa celo potrošniške izkušnje. Le ta bo poslej na nižji ravni, a na srečo, nas bo vodila po cestah naprej zavest, da pomagamo planetu.
Poglejmo si poglavitne poudarke dosedanjega razvoja, na primeru treh električnih vozil, ki so se med poletjem na kratko ustavila v naši redakciji.
Mazda je z elektriko dolgo odlašala. Ne sklada se z njenim pogledom na mobilnost in ko so se priklopili, so to storili z značilno zadržanostjo - vozilo se imenuje MX-30 in je prvi Mazdin resnejši poskus v električni mobilnosti. Zasnovano na klasični platformi, kljub vsemu kaže, da gre za posebneža, sploh ker se zadnji par vrat, ali vratic, odpira nazaj. Brez »B« stebrička je vstopanje v avtomobil olajšano, a na ozkih parkiriščih, znate naleteti na težavo. Preseneča notranjščina, ki z izborom materialov poudarja ekološko naravnanost vozila; usnje je umetno, na armaturni plošči se najde tudi pluta. A vse to nekoliko onemi ob poglavitni značilnosti tega avtomobila; to je kapaciteta baterije. S 35 kilovati sega v proto fazo elektrifikacije in čeprav pri Mazdi poudarjajo, da doseg ni bilo edino njihovo vodilo pri snovanju, uporabnika najprej in predvsem zanima doseg. Le ta se v električni ponudbi še naprej razpenja od Mazdinih 200 kilometrov, pa že tja proti 500 kolikor obljubljajo nekateri najnovejši izdelki. Se pravi »doseg,« in elektrika pade prvič pod križ.
Škodin Enyaq z dosegom nima težav. Okoli 400 kilometrov, glede na zdaj že znane pogoje in omejitve električne vožnje se sliši na moč obetavno. Avtomobil je prestižen v oblikovanju in tehnologijah, snovalci in načrtovalci pa trdijo, da gre za vozilo, ki mu težko najdeš podobnega v kategoriji smrtnikom še dosegljivih električnih vozil. In res Enyaq, kot nenazadnje tudi prej opisana Mazda, na veliko promovirata prednosti električne vožnje. To je udobje, skoraj neslišnost in ne stresnost potovanja, ob tem, da so vsa sodobna elektronska pomagala v vožnjo vkomponirana logično in smiselno. Okolje je povsem digitalizirano, tudi kapaciteta baterije, ki uspe skladiščiti 77 kilovatov je blizu trenutnega vrha zmogljivosti za tovrstne baterije. Zanimivo pa, da Škoda sodeluje s ponudnikom električnih polnilnic Moon. Gre za še enega ponudnika polnilnic ob slovenskih cestah, ki seveda za polnjenje zahteva specifično identifikacijsko kartico. Tako pridemo do hecne situacije, po kateri je v sorazmerno električno mobilno nerazviti Sloveniji na voljo, takole preko prsta, pet večjih ponudnikov ter brez števila manjših, občinskih, mestnih, trgovskih in krajevnih polnilnih postaj. Se pravi, da če voznik hoče v vsakem trenutku priključiti svoje vozilo ne glede na ponudnika, mora s seboj prevažati pol ducata identifikacijskih kartic, biti prijavljen s pol ducata aplikacij in biti seznanjam s čudaškostjo vsake polnilne postaje posebej. Enostavno povedano; z razdrobljeno in nepregledno polnilno infrastrukturo elektrika drugič pade pod križ.
Tretje električno vozilo tega poletja je spadalo v kategorijo gospodarskih vozil. Edino pravilno, da se je elektrifikacija začela tudi na tem področju, ker razni Romunski in Bolgarski avanturistični tovornjaki z binarno vrednostjo Evro okoljskega standarda pridelajo na naših cestah vsaj toliko izpustov, kot flotilja bogaboječih slovenskih voznikov. A naše gospodarsko vozilo ni bilo kar neko, temveč sam »Van of the year,« se pravi najboljši dostavnih lanskega leta. Imenuje se: »Opel vivaro-E«.
Gre za imenitno idejo in zelo dobro izpeljavo. Dostavnik, s katerimi tako ali tako ne opravljate nekih daljših potovanj z brez emisijsko vožnjo mestna središča in primestne pušča neomadeževane. Kot je pri takšnih vozilih v navadi, so mogoče najrazličnejše karoserijske izpeljanke; nosilnost, kar je v tem razredu pomemben podatek, se je na račun baterije zmanjšala le za dobrih dve sto kilogramov. Še vedno lahko prepelje 1,2 tone tovora, kar je odlično. Vožnja je posebna, saj izostanejo spretnosti pri speljevanju s polno natovorjenim vozilom v hrib in kar je podobnih skrivnosti kategorij od »B,« navzdol. Baterijski sklop zagotavlja in na našem testu tudi potrjuje okoli 300 km dosega, je pa res, da v našem primeru vozilo ni bilo polno obremenjeno.
In sedaj k zanimivi podrobnosti. Vozilo ni poceni, da ne zapišemo, kako je peklensko drago. Osnovna verzija, na katero je bilo nacepljenih kar nekaj sladkorčkov gre proti 50 tisočakom, kar je v svetu gospodarskih vozil, kjer šteje vsak cent, zasoljena cena. Tudi če upoštevamo nizke stroške uporabe, se mora lastnik za amortizacijo takšnega vozila pošteno potruditi. Cena električnih vozil, v primerjavi z enako opremljenimi klasičnimi vozili, je še vedno višja, kar težko najde opravičilo v ceni baterij, ki na svetovnem trgu niso več tako peklensko drage, kot še pred nekaj leti. Torej; Pri končni ceni električna vozila še tretjič padejo pod križ.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
V ZDA se je pojavila nova lopovska moda. Tatovi se kot vemo, sproti prilagajajo razmeram oziroma tržišču, tako so zdaj našlji naslednji avtomobilski del, ki na črnem trgu dosega visoko ceno. To je katalizator, najbolj na udaru pa so veliki terenci, ki so bolj oddaljeni od tal, torej je kraja olajšana, in pa hibridna vozila, katerih katalizatorji so manj rabljeni. V katalizatorjih je kar nekaj redkih in zato zelo dragocenih kovin.
Z vseh strani se širijo najprej opozorila pred podnebnimi spremembami, takoj za njimi pa zaveze, kako jih bomo preprečili. Promet, s katerim se ukvarjamo v naši oddaji, je eden vodilnih krivcev za podneben spremembe … Zato se tokrat vozimo samo z električnimi vozili.
V katalizatorjih je nekaj redkih in zelo dragocenih kovin, to vedo tudi tatovi, zato je porast kraje katalizatorjev v ZDA v zadnjem času izjemno narasla.
V ZDA se je pojavila nova lopovska moda. Tatovi se kot vemo, sproti prilagajajo razmeram oziroma tržišču, tako so zdaj našli naslednji avtomobilski del, ki na črnem trgu dosega visoko ceno. To je katalizator, najbolj na udaru pa so veliki terenci, ki so bolj oddaljeni od tal, torej je kraja olajšana, in pa hibridna vozila, katerih katalizatorji so manj rabljeni. V katalizatorjih je kar nekaj redkih in zato zelo dragocenih kovin.
Z vseh strani se širijo najprej opozorila pred podnebnimi spremembami, takoj za njimi pa zaveze, kako jih bomo preprečili. Promet, s katerim se ukvarjamo v naši oddaji, je eden vodilnih krivcev za podnebne spremembe … Po podatkih promet krivijo za četrtino toplogrednih izpustov v Evropi, od tega avtomobili, kombinirana vozila in tovornjaki 70 odstotkov. Na srečo so nam vrhovni magi ponudili čarobno paličico, ki se ji reče "električna mobilnost!" V naši oddaji jo bolj ali manj poglobljeno spremljamo zdaj že vsaj dve desetletji in ob koncu poletja preglejmo nekaj letošnjih novosti.
Najprej in na začetku; ne glede na to kako vas prepričujejo, da so električna vozila ne le okoljski, temveč tudi tehnološki skok naprej, resnica ni povsem takšna. V obeh primerih. Tako okoljskem, kot tehnološkem. Da ne zaidemo v podrobnosti le misel, kako se s prehodom na električno mobilnost dosedanji uporabniki odrečemo delu udobja in uporabniške, morebiti pa celo potrošniške izkušnje. Le ta bo poslej na nižji ravni, a na srečo, nas bo vodila po cestah naprej zavest, da pomagamo planetu.
Poglejmo si poglavitne poudarke dosedanjega razvoja, na primeru treh električnih vozil, ki so se med poletjem na kratko ustavila v naši redakciji.
Mazda je z elektriko dolgo odlašala. Ne sklada se z njenim pogledom na mobilnost in ko so se priklopili, so to storili z značilno zadržanostjo - vozilo se imenuje MX-30 in je prvi Mazdin resnejši poskus v električni mobilnosti. Zasnovano na klasični platformi, kljub vsemu kaže, da gre za posebneža, sploh ker se zadnji par vrat, ali vratic, odpira nazaj. Brez »B« stebrička je vstopanje v avtomobil olajšano, a na ozkih parkiriščih, znate naleteti na težavo. Preseneča notranjščina, ki z izborom materialov poudarja ekološko naravnanost vozila; usnje je umetno, na armaturni plošči se najde tudi pluta. A vse to nekoliko onemi ob poglavitni značilnosti tega avtomobila; to je kapaciteta baterije. S 35 kilovati sega v proto fazo elektrifikacije in čeprav pri Mazdi poudarjajo, da doseg ni bilo edino njihovo vodilo pri snovanju, uporabnika najprej in predvsem zanima doseg. Le ta se v električni ponudbi še naprej razpenja od Mazdinih 200 kilometrov, pa že tja proti 500 kolikor obljubljajo nekateri najnovejši izdelki. Se pravi »doseg,« in elektrika pade prvič pod križ.
Škodin Enyaq z dosegom nima težav. Okoli 400 kilometrov, glede na zdaj že znane pogoje in omejitve električne vožnje se sliši na moč obetavno. Avtomobil je prestižen v oblikovanju in tehnologijah, snovalci in načrtovalci pa trdijo, da gre za vozilo, ki mu težko najdeš podobnega v kategoriji smrtnikom še dosegljivih električnih vozil. In res Enyaq, kot nenazadnje tudi prej opisana Mazda, na veliko promovirata prednosti električne vožnje. To je udobje, skoraj neslišnost in ne stresnost potovanja, ob tem, da so vsa sodobna elektronska pomagala v vožnjo vkomponirana logično in smiselno. Okolje je povsem digitalizirano, tudi kapaciteta baterije, ki uspe skladiščiti 77 kilovatov je blizu trenutnega vrha zmogljivosti za tovrstne baterije. Zanimivo pa, da Škoda sodeluje s ponudnikom električnih polnilnic Moon. Gre za še enega ponudnika polnilnic ob slovenskih cestah, ki seveda za polnjenje zahteva specifično identifikacijsko kartico. Tako pridemo do hecne situacije, po kateri je v sorazmerno električno mobilno nerazviti Sloveniji na voljo, takole preko prsta, pet večjih ponudnikov ter brez števila manjših, občinskih, mestnih, trgovskih in krajevnih polnilnih postaj. Se pravi, da če voznik hoče v vsakem trenutku priključiti svoje vozilo ne glede na ponudnika, mora s seboj prevažati pol ducata identifikacijskih kartic, biti prijavljen s pol ducata aplikacij in biti seznanjam s čudaškostjo vsake polnilne postaje posebej. Enostavno povedano; z razdrobljeno in nepregledno polnilno infrastrukturo elektrika drugič pade pod križ.
Tretje električno vozilo tega poletja je spadalo v kategorijo gospodarskih vozil. Edino pravilno, da se je elektrifikacija začela tudi na tem področju, ker razni Romunski in Bolgarski avanturistični tovornjaki z binarno vrednostjo Evro okoljskega standarda pridelajo na naših cestah vsaj toliko izpustov, kot flotilja bogaboječih slovenskih voznikov. A naše gospodarsko vozilo ni bilo kar neko, temveč sam »Van of the year,« se pravi najboljši dostavnih lanskega leta. Imenuje se: »Opel vivaro-E«.
Gre za imenitno idejo in zelo dobro izpeljavo. Dostavnik, s katerimi tako ali tako ne opravljate nekih daljših potovanj z brez emisijsko vožnjo mestna središča in primestne pušča neomadeževane. Kot je pri takšnih vozilih v navadi, so mogoče najrazličnejše karoserijske izpeljanke; nosilnost, kar je v tem razredu pomemben podatek, se je na račun baterije zmanjšala le za dobrih dve sto kilogramov. Še vedno lahko prepelje 1,2 tone tovora, kar je odlično. Vožnja je posebna, saj izostanejo spretnosti pri speljevanju s polno natovorjenim vozilom v hrib in kar je podobnih skrivnosti kategorij od »B,« navzdol. Baterijski sklop zagotavlja in na našem testu tudi potrjuje okoli 300 km dosega, je pa res, da v našem primeru vozilo ni bilo polno obremenjeno.
In sedaj k zanimivi podrobnosti. Vozilo ni poceni, da ne zapišemo, kako je peklensko drago. Osnovna verzija, na katero je bilo nacepljenih kar nekaj sladkorčkov gre proti 50 tisočakom, kar je v svetu gospodarskih vozil, kjer šteje vsak cent, zasoljena cena. Tudi če upoštevamo nizke stroške uporabe, se mora lastnik za amortizacijo takšnega vozila pošteno potruditi. Cena električnih vozil, v primerjavi z enako opremljenimi klasičnimi vozili, je še vedno višja, kar težko najde opravičilo v ceni baterij, ki na svetovnem trgu niso več tako peklensko drage, kot še pred nekaj leti. Torej; Pri končni ceni električna vozila še tretjič padejo pod križ.
Statistični kazalec prometne varnosti je lani pokazal 115 mrtvih na naših cestah, kar je občutno več kot prejšnje leto in tudi precej več, kot kažejo podatki o umrlih za zadnjih pet let. Ti beležijo povprečno število umrlih na cestah malo manj kot sto. Morda gre za posledico naključnosti prometnih nesreč, lahko pa tudi za obrnjen trend, kar bi nas seveda moralo zelo skrbeti. Dejstvo je, da bi bilo dobro, da bi se prometne nesreče in okoliščine bolj natančneje popisovale. Potem bi lažje določili vzroke in posledično lažje načrtovali, kaj spremeniti, da bi bilo manj nesreč. Andrej Brglez spomni na to, da se vedno več voznikov in potnikov (iz nerazumljivih vzrokov) ne pripenja z varnostnim pasom v avtomobilih, skrbi pa tudi veliko število ponesrečenih motoristov, mopedistov in kolesarjev. Možnost, da se tem kaj zgodi, je kar stokrat večja od možnosti, da se ponesreči tisti, ki se vozi z avtom.
Lansko leto je bilo posebno zanimivo, prišlo je do pomanjkanja nekaterih elementov, ki so ključni za izdelavo avtomobila in to je imelo za posledico še dodaten dvig cen.
Sean Connery je leta 1963 v filmu o Jamesu Bondu v avtomobilu dvignil telefonsko slušalko in opravil klic. Dvorana se je ob tem na glas smejala ker je bilo to takrat tako neverjetno. Danes v avtomobilih uporabljamo telefone praktično vsi. Ves čas ponavljamo, da je uporaba telefona med vožnjo motnja. V modernih avtomobilih je povezava telefona z avtom sila enostavna, zato se sprašujemo, zakaj voznik ne more oziroma noče narediti tistih nekaj pritiskov na gumb telefona in vmesnik v avtu, da poveže telefon z vozilom. Tudi Andrej Brglez išče odgovor, zakaj mnogi še vedno držijo slušalko v rokah.
Poslušalci, gledalci in bralci sodelujočih medijev so z glasovanjem določili pet finalistov, ki se bodo potegovali za naslov Slovenski avto leta 2022. To so Toyota yaris cross, Škoda enyak, Opel mokka, Volkswagen ID.4 in Renault megane conquest. Zdaj bomo svoje glasove in točke dodali še novinarji in tako izbrali zmagovalca.
Neki brezimen netopir je kihnil, potem je kihnilo človeštvo, za njim še globalna ekonomija – in avtomobili so izginili. Hočemo povedati, da je do avtomobila danes spet težko priti.
Tokrat smo se dotaknili teme,ki zadeva prenekatere starše, ki imajo dojenčke oziroma majhne otroke. Mnogi namreč uporabljajo posebno metodo uspavanja teh malčkov, namreč, vozijo jih z avtom naokrog, da zaspijo. Andrej Brglez je bil zraven pri zanimivem poizkusu takega uspavanja, nekajmesečno manekenko Oto so vozili s avtomobili z različnimi pogoni in poskušali ugotoviti, kateri jo najbolj uspava. No, akcija ni najbolje uspela, vendar pa smo prepričani, da električni pogon tu ni v prednosti in da je dizel najbolj uspavalen.
Z Agencije za varnost prometa so sporočili, da zaznavajo občuten padec pri uporabi varnostnega pasu pri smrtnih prometnih nesrečah. Uporaba varnostnega pasu je pri umrlih voznikih osebnih avtomobilov komaj nekaj več kot 50 odstotna. Kje so vzroki, ali se ve, kdo so pravzaprav tisti, ki se ne pripenjajo, razmišlja Andrej Brglez. Ugotavlja, da je čisto možno, da je to nepripenjanje (veliko več je moških kot žensk) prav lahko odraz nekakšnega nezadovoljstva, tudi upora proti ukrepom, grožnjam, sploh situaciji... Je pa vse skupaj kar malo nerazumljivo, da se ljudje obračajo proti sebi, da se upirajo in s tem ogrožajo sebe.
Slovenijo je v teh dneh za nekaj ur obiskal toyotin avtomobil mirai. Tisti, ki kolikor toliko spremljate dogajanje v svetu avtomobilizma, veste, da gre za vozilo, ki ga poganja vodik oziroma električna energija, ki jo ta proizvaja. Andrej Brglez ga je imel priložnost malo zapeljati. Mirai je pred časom postavil svojevrsten rekord, z rezervoarjem, ki ga je moč napolniti v petih minutah, je prevozil več kot 1000 kilometrov. Andrej Brglez nas spomni, da je bilo avtomobilov, ki jih poganja vodik oziroma elektrika, v zgodovini že veliko. Morda pa zdaj prihaja čas, ko bo vodik postal eno resnejših pogonskih sredstev. Da pa je infrastruktura problematična, opozarja Stephan Herbst, ki je pri Toyoti generalni direktor programa vodikovega pogona in ki je spremljal miraija na obisku v Sloveniji.
Pred 60 leti je bila izdelana prva Renaultova katrca. Model so izdelovali od leta 1961 do 1994 v kar 17 državah sveta, tudi v Sloveniji; sprva v Litostroju, kasneje pa v novomeškem IMV. Zadnje izdelano vozilo na naših tleh se nahaja v muzeju v Bistri. Sicer je bilo po svetu skupno izdelanih preko osem milijonov primerkov tega vozila, ki je, ko se je prec 60 leti pojavilo, pomenilo neke vrste revolucijo ali pa vsaj prelomnico v snovanju avtomobilov. Sam se spomnim, da se nas je enkrat peljalo v katrci devet – dva sva sedela v prtljažnem prostoru na košarkarski žogi, za ostale pa se pravzaprav ne spomnim, kako so se stlačili v vozilo. V glavnem, miličniki nas niso dobili.
Da prihaja med starejšimi in mlajšimi vozniki včasih do določenih napetosti v prometu (starejši niso več tako okretni in spretni, mlajši pa pogosto zato postanejo nestrpni), vemo. V prvi vrsti starejši sami želijo, da ostanejo čim dlje samostojni v mobilnosti. Sicer pa je v bistvu za vse pomembno in smo vsi zainteresirani za to, da starejši ostanejo aktivni vozniki. Tudi avtomobilska industrija si tega želi, to potrjuje tudi Andrej Brglez.
Most med prometno kulturo in kulturo pitja alkohola je nujno zgraditi. Pri Slovencih je pitje alkohola že zgodovinsko zakoreninjeno, kar zadeva kulturo v prometu, pa tudi vemo kje smo. Ko to dvoje združimo in prepletemo, ne dobimo nič dobrega. Poleg tega nas velikokrat provocirajo "prijatelji" ali celo gostilničar, češ, enega pa že še boš; mnogi se potem težko uprejo. Andrej Brglez poudarja, da mladi dandanes vedno bolj trezno razmišljajo o teh rečeh in se tudi sprašujejo, zakaj nimamo uzakonjeno »nula nula«, ker se ve, da pijača in volan pač ne gresta skupaj, količino alkohola do dovoljene meje pa si mnogi ne znajo postaviti.
V teh dneh se je v Glasgowu na podnebni konferenci veliko govorilo o tem, kaj bodo oziroma bomo storili, da bi zmanjšali škodljive izpuste, da bi ta naš planet naredili bolj čist. Del problema je seveda že dolgo tudi promet. Andrej Brglez poudarja, da se od konference veliko pričakuje, da pa imata še vedno glavno besedo politika in ekonomija. Ne gre pa več le za izpuste, ki jih proizvajajo vozila na fosilna goriva, zdaj kupce tudi vedno pogosteje zanima, kakšni materiali so vgrajeni v vozilo.
Prejšnji konec tedna so imeli obiskovalci sejma Narava in zdravje priložnost preizkušati dva hibrida: električno kolo, ki je kombinacija človekove energije in elektrike, in hibridni avtomobil, ki je kombinacija bencinskega motorja in elektromotorja. Obe možnosti imata skupne točke, izkušnje udeležencev pa so bile zelo zanimive. S preizkušanjem obeh prevoznih sredstev so odkrivali, da se da varčevati z vsemi energijami, Andrej Brglez pa je ugotavljal, da mnogi vozniki še ne bi zaupali raznoraznim tehnologijam, ki posegajo v vožnjo. Hibridna Toyota yaris cross je prejšnji teden sodelovala pri preizkusih na sejmu Narava in zdravje, kmalu sicer obišče tudi nas. Pred dnevi pa smo vozili še en avtomobil tega uglednega japonskega proizvajalca, katerega vozila, lahko rečemo, najpogosteje povezujemo tudi z oznako hibrid. Tudi testni model C-HR je bil torej opremljen s hibridno kombinacijo pogona. Po novem je ta močnejša, in sicer gre za sodelovanje dvolitrskega 112-kilovatnega bencinskega motorja in 80-kilovatnega elektromotorja, navajajo podatek, da skupna oziroma sistemska moč znaša 135 kilovatov. Avtomobil je lahko torej kar živahen. Ker je menjalnik brezstopenjski, je ob močnejšem priganjanju kar precej glasen, veliko bolje se počuti (pa potniki tudi) ob umirjeni vožnji. Če ste dovolj nežni, je C-HR sposoben voziti samo na elektriko tudi kakšen kilometer, morda tudi več; predvsem mu gre seveda dobro po mestu pri nižji hitrosti. Sicer se da povprečje porabe ohranjati pod šestimi litri.
V okviru sejma Narava in zdravje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani poteka tudi zanimiv prikaz oziroma preizkus ekološkega načina vožnje. Udeleženci lahko preizkusijo električna kolesa, potem pa sedejo še v hibridni avtomobil in poskušajo občutke in izkušnje z vožnje s kolesom prenesti v avtomobil. Srečajo pa se tudi s kopico asistenčnih sistemov, ki jih nekateri hitro osvojijo in se jim prepustijo, drugi pa jim ne zaupajo, ker jim ti posegajo v vožnjo. Zanima nas, kakšne bodo izkušnje, tudi Andreja Brgleza, ki podrobneje razloži, za kakšen preizkus gre.
Tudi avtomobili lahko v veliki meri sodelujejo s tehnologijami, ki pripomorejo k večji varnosti, ki pomagajo potnikom v vozilih, ki pridobivajo dragocene sekunde.
Najverjetneje se praktično vsi spomnimo svoje izpitne vožnje in mnogi po nekaj letih verjetno ne verjamete, da bi zdaj kljub izkušnjam vozniški izpit ponovno opravili. Po drugi strani pa ste mnogi tudi prepričani, da vozite odlično in da bi z izpitno vožnjo uspešno opravili tudi po več letih. Ponovno opraviti voyniški izpit ni tako zelo lahko in za to imamo dokaze. V akciji Ponovno na izpitno vožnjo je sodelovalo 200 voznikov, a bi jih danes le četrtina ponovno uspešno opravila vozniški izpit. Največ težav je pri hitrosti in ustavljanju ob znaku "stop".
Kar zadeva sodelovanje Nemčije in Kitajske na področju trgovanja z avtomobili (beri izvoz nemških avtomobilov na Kitajsko), zna priti v bližnji prihodnosti do velikih sprememb.
Mi smo v naši oddaji bolj redko na kolesu, sicer pa vas je vedno več tistih, ki vam je prav kolo priljubljeno prevozno sredstvo. Če bo šlo tako naprej (in vse kaže da bo), bo kmalu (predvsem v mestih) zmanjkalo prostora za kolesarje. Morda jim ga bodo morali odstopiti avtomobili. Sicer pa se ob vsem pojavlja še en problem, namreč kolesa so vse težja in hitrejša in tako se pojavlja tudi vprašanje varnosti. Kolesarji se morajo privaditi tudi na nekatere novosti, kot je recimo zavorni sistem ABS, poudarja Andrej Brglez.
Kar zadeva promet, naše navade in sploh vse, kar se na tem področju dogaja, je tu veliko več vprašanj kot odgovorov.
Neveljaven email naslov