Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najverjetneje se praktično vsi spomnimo svoje izpitne vožnje in mnogi po nekaj letih verjetno ne verjamete, da bi zdaj kljub izkušnjam vozniški izpit ponovno opravili. Po drugi strani pa ste mnogi tudi prepričani, da vozite odlično in da bi z izpitno vožnjo uspešno opravili tudi po več letih. Ponovno opraviti voyniški izpit ni tako zelo lahko in za to imamo dokaze. V akciji Ponovno na izpitno vožnjo je sodelovalo 200 voznikov, a bi jih danes le četrtina ponovno uspešno opravila vozniški izpit. Največ težav je pri hitrosti in ustavljanju ob znaku "stop".
V akciji Ponovno na izpitno vožnjo je sodelovalo 200 voznikov, a le četrtina bi jih danes ponovno uspešno opravila vozniški izpit.
Verjamem, da se praktično vsi spomnimo svoje izpitne vožnje. Verjamem pa, da mnogi po nekaj letih ne verjamete, da bi zdaj kljub izkušnjam vozniški izpit ponovno opravili. Po drugi strani pa ste mnogi tudi prepričani, da vozite odlično in da bi z izpitno vožnjo uspešno opravili tudi po več letih. Jaz vam povem, da ni tako zelo lahko, za to imamo dokaze. V akciji je sodelovalo 200 voznikov, a bi jih danes le četrtina ponovno uspešno opravila vozniški izpit. Največ težav je pri hitrosti in ustavljanju ob znaku "stop".
Fordove fieste že nekaj mesecev ni bilo naokoli, zato nas je upravičeno zaskrbelo, kaj se dogaja z enim najbolj priljubljenih avtomobilov na naših cestah, ob tem pa še z enim najbolj prepoznavnih in uspešnih Fordov nasploh. Pa smo se odpravili po odgovore in pokazali so nam fiesto, ki se ponaša z oznako hybrid.
Avtomobilska industrija se na najrazličnejše načine trudi umiriti srborito švedsko dekletce in ugotoviti moramo, da so napori proizvajalcev vsaj na zunaj precej uspešni. Če bi se še katera druga industrija zmanjšanja toplogrednih plinov lotila tako intenzivno, bi imelo morebiti življenje na našem planetu lepšo perspektivo. Vse to hotenje po čistejšem okolju pa gre na račun preglednosti. Kar nenadoma se je v avtomobilizmu pojavilo toliko najrazličnejših alternativnih tehnologij, da jim je težko slediti tudi v specializiranih medijih ali oddajah, kot je naša.
Mednje spada tudi mehka ali srednja hibridna tehnologija. Gre za trik, med katerim v avtomobil namestijo 48-voltni električni sistem in ga povežejo s klasičnim agregatom. V Fiestinem primeru je to znani in tudi nagrajeni litrski trivaljnik Ecoboost, ki je že sam po sebi varčen mlinček. Tokokrog si pomaga z manjšo električno baterijo, ki nima nič skupnega z velikimi baterijami v pravih hibridih, ali bog ne daj, z energijskimi paketi v električno gnanih vozilih. Je pa dovolj, da od časa do časa pomaga bencinskemu agregatu. Ker se polni le z rekuperacijo zavorne energije, je na voljo v omejenem časovnem obdobju, ampak po drugi strani je delovanje sistema tako zelo neopazno, da nanj med normalno vožnjo povsem pozabimo.
Bistvo sistema je seveda prihranek pri gorivu in recimo manj intenziven izpust pri ostrejšem pospeševanju, ko del navora prevzame elektrika. Kljub različnim poročilom različnih testnih skupin se je nam s preudarno vožnjo uspelo približati zagotovljenim vrednostim tovarne. Nekje do 5,5 litra goriva je zahtevala vožnja s tem poskočnim in kar pa za fiesto tako vemo, atraktivno oblikovanim avtomobilom, ki ga krasi vzorno vodenje in sodobna povezljivost.
Fiesta je torej lahko tudi hybridna, si pa predstavljamo, da je to le vmesni korak k njeni popolni elektrifikaciji. Ker smo po malem dvomili, da bi fiesta kljub temu, da gre za dokaj prostoren avtomobil, bila vsem dovolj prostorna, so nam pri Fordu ponudili v preskus večjega focusa, ki je bil povrhu vsega še karavanski, tako se res ne moremo pritoževati, kar zadeva prostornost. Udobnosti je več kot dovolj za potnike pa tudi za prtljago v 575-litrskem prtljažniku, torej gre v prvi vrsti za izjemno primeren družinski avtomobil. Šlo je za različico active, ki prinese 3 centimetre večjo oddaljenost od tal in še nekaj malih karoserijskih sprememb ali dodatkov, ki pa ne pokvarijo dobrega videza in tudi ne focusovih odličnih voznih lastnosti.
O blagi hibridni tehnologiji vemo zdaj že vse, tudi focus jo seveda premore. Motor je litrski trivaljnik, le tokrat malo zmogljivejši kot v fiesti, se pravi 114-kilovatni. Porabo smo uspeli spraviti nekako v povprečje 6,5 litra, nižje ni šlo. Šeststopenjski ročni menjalnik nas nič ne moti, a bi z veseljem preizkusili tudi samodejnega, a ga žal ni v kombinaciji z bencinskim motorjem.
Sicer je avtomobil opremljen z vsem nujnim in tudi še z nekaj dodatki. Cena je dobrih 26 tisočakov in pol, za doplačilo pa se seveda dobi še nekaj tehnoloških dodatkov – recimo prilagodljive LED žaromete. Potem pa smo hitro na 30 tisočakih, kar pa ne pomeni, da je focus dražji od konkurentov.
Še dve informaciji danes delim z vami. Pred dnevi je pod okriljem FIA na Poljskem potekal mednarodni izbor najboljšega mladega voznika oziroma voznice za leti 2020 in 21. Udeleženci so morali pokazati znanje nudenja prve pomoči ter vozniške veščine in spretnosti. Najboljša sta bila poljski in avstrijski mladi voznik, na zmagovalnem odru pa so bili tudi trije naši: Matej Gorjan je bil tretji, prav tako Neca Galičič, Žiga Žgur pa je osvojil drugo mesto. Po vsem sodeč kaže, da slovenski izbor pod okriljem AMZS in potem tudi mednarodni čaka še svetla prihodnost.
Pa še tole: če imate doma kakšen star komplet prve pomoči, ga lahko nesete v katerikoli center AMZS v Sloveniji. Na pobudo pripadnikov Slovenske vojske jih namreč zbirajo za organizacije Rdečega križa v BiH, ki bodo sanitetni material uporabile v izobraževalne namene.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Najverjetneje se praktično vsi spomnimo svoje izpitne vožnje in mnogi po nekaj letih verjetno ne verjamete, da bi zdaj kljub izkušnjam vozniški izpit ponovno opravili. Po drugi strani pa ste mnogi tudi prepričani, da vozite odlično in da bi z izpitno vožnjo uspešno opravili tudi po več letih. Ponovno opraviti voyniški izpit ni tako zelo lahko in za to imamo dokaze. V akciji Ponovno na izpitno vožnjo je sodelovalo 200 voznikov, a bi jih danes le četrtina ponovno uspešno opravila vozniški izpit. Največ težav je pri hitrosti in ustavljanju ob znaku "stop".
V akciji Ponovno na izpitno vožnjo je sodelovalo 200 voznikov, a le četrtina bi jih danes ponovno uspešno opravila vozniški izpit.
Verjamem, da se praktično vsi spomnimo svoje izpitne vožnje. Verjamem pa, da mnogi po nekaj letih ne verjamete, da bi zdaj kljub izkušnjam vozniški izpit ponovno opravili. Po drugi strani pa ste mnogi tudi prepričani, da vozite odlično in da bi z izpitno vožnjo uspešno opravili tudi po več letih. Jaz vam povem, da ni tako zelo lahko, za to imamo dokaze. V akciji je sodelovalo 200 voznikov, a bi jih danes le četrtina ponovno uspešno opravila vozniški izpit. Največ težav je pri hitrosti in ustavljanju ob znaku "stop".
Fordove fieste že nekaj mesecev ni bilo naokoli, zato nas je upravičeno zaskrbelo, kaj se dogaja z enim najbolj priljubljenih avtomobilov na naših cestah, ob tem pa še z enim najbolj prepoznavnih in uspešnih Fordov nasploh. Pa smo se odpravili po odgovore in pokazali so nam fiesto, ki se ponaša z oznako hybrid.
Avtomobilska industrija se na najrazličnejše načine trudi umiriti srborito švedsko dekletce in ugotoviti moramo, da so napori proizvajalcev vsaj na zunaj precej uspešni. Če bi se še katera druga industrija zmanjšanja toplogrednih plinov lotila tako intenzivno, bi imelo morebiti življenje na našem planetu lepšo perspektivo. Vse to hotenje po čistejšem okolju pa gre na račun preglednosti. Kar nenadoma se je v avtomobilizmu pojavilo toliko najrazličnejših alternativnih tehnologij, da jim je težko slediti tudi v specializiranih medijih ali oddajah, kot je naša.
Mednje spada tudi mehka ali srednja hibridna tehnologija. Gre za trik, med katerim v avtomobil namestijo 48-voltni električni sistem in ga povežejo s klasičnim agregatom. V Fiestinem primeru je to znani in tudi nagrajeni litrski trivaljnik Ecoboost, ki je že sam po sebi varčen mlinček. Tokokrog si pomaga z manjšo električno baterijo, ki nima nič skupnega z velikimi baterijami v pravih hibridih, ali bog ne daj, z energijskimi paketi v električno gnanih vozilih. Je pa dovolj, da od časa do časa pomaga bencinskemu agregatu. Ker se polni le z rekuperacijo zavorne energije, je na voljo v omejenem časovnem obdobju, ampak po drugi strani je delovanje sistema tako zelo neopazno, da nanj med normalno vožnjo povsem pozabimo.
Bistvo sistema je seveda prihranek pri gorivu in recimo manj intenziven izpust pri ostrejšem pospeševanju, ko del navora prevzame elektrika. Kljub različnim poročilom različnih testnih skupin se je nam s preudarno vožnjo uspelo približati zagotovljenim vrednostim tovarne. Nekje do 5,5 litra goriva je zahtevala vožnja s tem poskočnim in kar pa za fiesto tako vemo, atraktivno oblikovanim avtomobilom, ki ga krasi vzorno vodenje in sodobna povezljivost.
Fiesta je torej lahko tudi hybridna, si pa predstavljamo, da je to le vmesni korak k njeni popolni elektrifikaciji. Ker smo po malem dvomili, da bi fiesta kljub temu, da gre za dokaj prostoren avtomobil, bila vsem dovolj prostorna, so nam pri Fordu ponudili v preskus večjega focusa, ki je bil povrhu vsega še karavanski, tako se res ne moremo pritoževati, kar zadeva prostornost. Udobnosti je več kot dovolj za potnike pa tudi za prtljago v 575-litrskem prtljažniku, torej gre v prvi vrsti za izjemno primeren družinski avtomobil. Šlo je za različico active, ki prinese 3 centimetre večjo oddaljenost od tal in še nekaj malih karoserijskih sprememb ali dodatkov, ki pa ne pokvarijo dobrega videza in tudi ne focusovih odličnih voznih lastnosti.
O blagi hibridni tehnologiji vemo zdaj že vse, tudi focus jo seveda premore. Motor je litrski trivaljnik, le tokrat malo zmogljivejši kot v fiesti, se pravi 114-kilovatni. Porabo smo uspeli spraviti nekako v povprečje 6,5 litra, nižje ni šlo. Šeststopenjski ročni menjalnik nas nič ne moti, a bi z veseljem preizkusili tudi samodejnega, a ga žal ni v kombinaciji z bencinskim motorjem.
Sicer je avtomobil opremljen z vsem nujnim in tudi še z nekaj dodatki. Cena je dobrih 26 tisočakov in pol, za doplačilo pa se seveda dobi še nekaj tehnoloških dodatkov – recimo prilagodljive LED žaromete. Potem pa smo hitro na 30 tisočakih, kar pa ne pomeni, da je focus dražji od konkurentov.
Še dve informaciji danes delim z vami. Pred dnevi je pod okriljem FIA na Poljskem potekal mednarodni izbor najboljšega mladega voznika oziroma voznice za leti 2020 in 21. Udeleženci so morali pokazati znanje nudenja prve pomoči ter vozniške veščine in spretnosti. Najboljša sta bila poljski in avstrijski mladi voznik, na zmagovalnem odru pa so bili tudi trije naši: Matej Gorjan je bil tretji, prav tako Neca Galičič, Žiga Žgur pa je osvojil drugo mesto. Po vsem sodeč kaže, da slovenski izbor pod okriljem AMZS in potem tudi mednarodni čaka še svetla prihodnost.
Pa še tole: če imate doma kakšen star komplet prve pomoči, ga lahko nesete v katerikoli center AMZS v Sloveniji. Na pobudo pripadnikov Slovenske vojske jih namreč zbirajo za organizacije Rdečega križa v BiH, ki bodo sanitetni material uporabile v izobraževalne namene.
Kopica stvari je v avtomobilu, ki nas zaposlujejo, nam jemljejo pozornost, in jih lahko upravljamo na različne načine. Lahko jih upravljamo s pomočjo zaslona na dotik, lahko s pomočjo stikal na sredinski konzoli ali na volanski prečki, lahko tudi s pomočjo kretenj ali z glasovnim upravljanjem. To je nedvomno zanimivo in praktično, a lahko prinese tudi dodatne možnosti, da nam sledijo, da vedo, kako razmišljamo o določenih stvareh, opozarja Andrej Brglez.
Statistika pove, da skoraj dve tretjini kupcev izbere avtomobil z očmi in jim je pomembna predvsem oblika. Morda so tudi zato tako imenovani SUV-ji, športni terenci, križanci, kakorkoli jih pač imenujemo, zadnja leta dobesedno zavzeli trg in ga ukradli predvsem enoprostorcem in karavanom. So vseh barv, oblik in velikosti. Kako da so prodrli tako hitro, zakaj, ali so jih hoteli uporabniki, se sprašuje Andrej Brglez.
Andrej Brglez komentirala izjavo prvega moža Kie v Evropi Emilia Herrere, ki pravi, da bo do leta 2030 tržni delež vozil na električni pogon znašal 23 do 25 odstotkov in tak delež naj bi potem obstal tudi v prihodnje. Poudaril je še, da je vodik eden izmed energentov, ki bodo v prihodnjih letih še kako pomembni. Če spomnimo, da je med petimi milijoni električnih vozil na svetu le 11 tisoč takih na gorivne celice, ki potrebujejo za proizvodnjo električne energije vodik, potem je kar težko verjeti, da bi vodik res lahko bil tako pomemben energent v prihodnjih letih. A Andrej razmišlja, da je prednosti pri uporabi vodika kar nekaj – ena zelo pomembna je recimo tudi ta, da ohranja skoraj celotno znano uveljavljeno verigo posrednikov, ki sodelujejo pri proizvodnji oziroma še bolj pri distribuciji, kar iz gospodarskega vidika vsekakor ni nepomembno. Skratka, kaže, da bo vodik v bližnji prihodnosti postal pomemben energent pri pogonu vozil.
Kajenje v avtomobilu, pa da so v njem še otroci, se nam zdi vsaj neokusno, mislim pa, da bi lahko uporabili tudi še kakšen bolj sočen pridevnik. Helena Koprivnikar iz Nacionalnega inštututa za javno zdravje opozarja, da so posledice, če so otroci dlje časa in večkrat izpostavljeni dimu v kabini avtomobila, lahko celo usodne, predvsem za dojenčke. Andrej Brglez pa poudarja, da s tem, če odpremo okno, ko kadimo v avtomobilu, nismo kaj dosti naredili, kajti 80 odstotkov dima je nevidnega. Ob tem, da si s kajenjem tudi zmanjšamo pozornost na dogajanje na cesti, pa bi moralo biti za Slovence še posebej pomembno to, da se zakajeni avtomobili težje prodajajo in za nižjo ceno.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Vsem aktivnostim, ki jih Agencija za varnost prometa še z drugimi deležniki izvaja vsako leto ob začetku šolskega leta za večjo varnost šolarjev, se je letos pridružilo še sporočilo nekaterih najvidnejših politikov s predsednikom vlade na čelu. Pot v šolo je tista, ki jo prvič naredimo sami in za vedno nam ostane v spominu. Takrat dobimo tudi občutek, da smo le majhen delček nekega velikega sveta, ki je ves čas v gibanju in se premika. Nikoli ne smemo pozabiti, da moramo v tem prometnem živžavu skrbeti eden za drugega, poudarja tudi Andrej Brglez.
Evropski parlament je pred meseci sprejel odločitev, da bodo do leta 2024 napredni vozniški asistenčni sistemi postali obvezen del opreme v vozilih – ne samo v osebnih, ampak tudi v kombijih, avtobusih in tovornjakih. To lahko razumemo kot pomemben korak k dojemanju avtonomne vožnje, a za zdaj sta seveda odgovornost in varnost še vedno v rokah voznika. Nakup tovrstnih sistemov bi seveda lahko stimulirale tudi zavarovalnice, a zaenkrat še ne kažejo tega veselja in imajo še vedno svojo matematiko, poudarja Andrej Brglez.
Motorji in motoristi. Zadnjič smo opozarjali, kako določene izboljšave, asistenčni sistemi, ki omogočajo več, lahko hkrati pomenijo, da motoristi iščejo nove meje svojih sposobnosti in sposobnosti motocikla, kar lahko predstavlja dodatno nevarnost. Andrej Brglez poroča o današnjih motociklih, ki so tehnološko izjemno napredni in pobirajo dodatke in opremo iz avtomobilov. Vse to pomeni več varnosti in udobja, a hkrati igračkanje z vsem, kar nudijo moderni motocikli pomeni tudi, da to odvrača koncentracijo motorista od vožnje, kar pa ni dobro. Pa še nekaj; ali lahko motoristi dandanes z motocikli, ki nudijo in omogočajo toliko vsega, lahko sploh še ujamejo take občutke, kot so jih lahko na dveh kolesih občutili nekdaj?
Dejstvo je, da so varnostni sistemi v vozilih izjemno dvignili raven varnosti, a Andrej Brglez je ugotovil, da se nekateri z njimi podajajo v še večje nevarnosti. Med preizkušanjem najmodernejšega motocikla, ki omogoča še hitrejše in tudi zanesljivejše vožnje v ovinkih, je razmišljal, da bo to mnoge izzvalo, da bodo poskušali meje svojih zmogljivosti in zmogljivosti motocikla postaviti še višje. Na ta način bodo s še drznejšo vožnjo izzivali usodo še pri višjih hitrostih.
Prejšnji teden smo se ukvarjali z neprimerno obutvijo za volanom, tokrat bomo »napadli« sovoznike oziroma predvsem sopotnice na prednjem sedežu; namreč, pogosto lahko opazimo, predvsem poleti, kako med vožnjo uživajo, ko dvignejo noge na armaturno ploščo, s stopali vse tja do vetrobranskega stekla. Mislim, da je bolje, da sploh ne razmišljamo, kaj bi se zgodilo, če bi šlo kaj narobe, a narobe žal včasih gre. Tam nekje v višini kolen je skrit varnostni meh, ki se v primeru trka lahko sproži in nas -namesto da bi nas zaščitil, poškoduje, opozarja Andrej Brglez.
Vemo, da mnogi ne premišljujete kaj dosti o tem, kako se boste obuli, preden sedete za volan. Zakon pri nas (in tudi v večini drugih Evropskih držav) tudi ne narekuje premišljevanja in ne obvezuje, da bi za vožnjo bila potrebna kakšna predpisana obutev. Saj kar gre, tudi v coklah, ali tudi brez njih, a morda se vam je vseeno že kdaj zgodilo, da se vam je primerila kakšna nerodnost, da se je natikač morda zataknil, ali da vam je bosa noga malce zdrsnila s pedala, pa ste se nekako rešili, ni bilo panike. Lahko pa kdaj pride do nje, je recimo treba na hitro reagirati, odločno in močno pritisniti na zavoro. Andrej Brglez trdi, smo takrat, če smo neprimerno obuti, veliko bolj nevarni.
Moderno oblikovani avtomobili imajo veliko steklenih površin, kar pomeni, da se poleti kabina še bolj in hitreje segreje. Če nam je v avtomobilu vroče, pomeni to slabo počutje in posledično tudi, da smo nervozni in razdražljivi, naše reakcije pa temu ustrezno počasnejše, vse skupaj pa pomeni, da smo v prometu manj varni oziroma bolj nevarni. Zato je pravilna uporaba klimatske naprave še kako pomembna – tudi pri izstopanju in ohlajenega avtomobila v vroč dan, poudarja Andrej Brglez.
Če bi oblikovalci avtomobilov sledili temperaturnim razlikam, potem bi jih zagotovo oblikovali drugače. Res je, da so tudi stekla precej drugačna kot nekdaj, a avtomobil na toplem soncu vseeno lahko postane – recimo kar topla greda. Temperatura se mimogrede dvigne na 40, 50 stopinj, tudi več. Velike steklene površine, ki sicer prinesejo več svetlobe v kabino in zato prijetnejše vzdušje, so po drugi strani vzrok, da se avtomobil še bolj in hitreje segreje na neznosno temperaturo. Pomembna je tudi barva vozila. Meritve so pokazale, da se pri zunanji temperaturi 25 stopinj notranjost avtomobila bele barve segreje na 60, črnega pa na 80 stopinj Celzija, pove Andrej Brglez.
Posvetimo se vožnji v mestnem vrvežu, kjer se gnete množica različnih prevoznih sredstev, ki jih je vedno več in so vedno hitrejša. Mi pa se ob vsem tem odpovedujemo enemu najpomembnejših varnostnih sistemov. Andrej Brglez se spomni dogodka v džungli, kjer ni mogoče preživeti brez izostrenega sluha. Mi pa v prometni džungli tlačimo v ušesa slušalke in tako ne slišimo, kaj se dogaja…opozoril na to, kako pomembno je, da slišimo, kaj se dogaja okrog nas.
Zapeljal nas je eden redkih pravih terencev, ki mu ni nerodno tudi na avtocesti. Tudi na električna vozila ne pozabimo, potem pa spet povemo nekaj o avtonomnih obetih. Sicer pa je na vrhuncu motociklistična sezona, razpravljanja o varnosti motoristov pa nikoli ne zmanjka. Mitja Gustinčič je napisal nadaljevanje uspešnega priročnika Magisterij vožnje z motorjem.
Tokrat se še enkrat več odpravimo v mestni vrvež, kjer mrgoli množica raznoraznih prevoznih sredstev. Predvsem varnost je tema, ki nas v zvezi s tem zadnje čase zaposluje. To poudarja tudi Andrej Brglez, ki pa ob tem opozarja še na eno težavo, ki jo bomo verjetno kmalu občutili tudi po nekaterih naših mestih. Na Kitajskem, recimo, imajo po mestih že obilico težav, ker uporabniki kolesa, ki si jih izposodijo, potem puščajo vsepovsod. Tudi v Parizu skiroje menda odlagajo čisto povsod, zato je morala zakonodaja že dvigniti glas.
DARS je uvedel posebno signalizacijo, imenujejo jo Interaktivna prometna signalizacija za nadzor in izločanje, ki nagovarja voznike tovornjakov in jih povabi oziroma jim narekuje, da zapeljejo na parkirišče. Tam jih recimo pričakajo pripadniki posebne policijske enote, ki so dobro opremljeni in izurjeni za natančen pregled vozila oziroma tovora, pa lahko seveda tudi voznika. Nadzor zdaj izvajajo na posebno urejenih parkiriščih, ker so bile prej cestninske postaje, recimo na Logu ali na Torovem. Prve tovrstne akcije so bile »uspešne«, če razumemo pod tem število kršiteljev, ki so bili ujeti na delu. Namen tovrstnih nadzorov, ki bodo v bodoče pogosti, je seveda, da se spravi s ceste kršitelje in se posredno poveča varnost tudi za druge udeležence, poudarja Andrej Brglez.
Kar zadeva prometni živžav na cestah, ulicah, pločnikih in tudi površinah za pešce, je v teh dneh na vrhuncu. Tudi prevoznih sredstev je vedno več, tudi vedno več različnih. Kako naj se udeleženci znajdemo v tem? Naši možgani težko ves čas sprejemajo in spremljajo vse, kar se pomembnega dogaja okrog nas. Rešitev, ali pa vsaj del rešitve lahko pomenijo nove tehnologije, ki omogočajo prenašanje informacij med uporabniki, ki lahko napovedo "prihodnost" v prometu. A zato bi morali biti uporabniki pripravljeni posredovati podatke o tem, kje so, kam potujejo, kako hitro. Tako bi lahko naše vozilo sprejelo informacijo, da se bomo čez nekaj sekund recimo srečali z vozilom na nujni poti in bomo obveščeni o tem, še preden zagledamo modre luči ali zaslišimo zvočna opozorila, torej bomo pozorni.
Hibribnih vozil je vedno več, o tem ni nobenega dvoma. Nekateri (recimo Toyota) so prepričani, da je to dandanes najbolj sprejemljiv način pogona. Verjetno vas mnoge zanima, kako se obnašajo, kako je s stroški hibrida v primerjavi z dizlom ali bencinom. Pri sosedih so vzeli pod drobnogled Ford mondeo in naredili natančno primerjavo med vsemi tremi različicami. Ugotovili so, da če voznik v petih letih prevozi povprečno do sto tisoč kilometrov – se pravi do dvajset tisoč na leto, je hibridna različica cenovno najbolj ugodna – s tem seveda, da prodajalec ponudi ugodno nakupno ceno, ki je blizu bencinski različici, tako je bilo v primeru testiranja Fordovega modela mondeo. Če pa uporabnik na leto prevozi recimo povprečno trideset tisoč kilometrov ali celo več, pa je kralj še vedno dizelski model.
Tisti, ki pogosto potujete z avtodomom, veste, da tovrstna potovanja zahtevajo nekaj znanja in priprave, da potem ni kakšnih težav in nevšečnosti. Andrej Brglez opozarja, da je ena od značilnosti avtodomov tudi ta, da njihova konstrukcija ne zagotavlja podobne varnosti za potnike kot recimo tista pri osebnih avtomobilih. Mnogi notranjost avtodoma, opogumljeni z množico odlagalnih površin in predalov ter omaric, pretirano natrpajo in vozilo naložijo preko skrajnosti. Tako še dodatno trpijo zavore, predvsem pri vožnji navzdol. Poleg tega si mnogi še neizkušeni uporabniki avtodoma začrtajo prezahtevne potovalne poti, kar jih lahko utrudi in dodatno ogrozi prometno varnost. Skratka, potovanje z avtodomom je lahko zabavno in prijetno, a treba je upoštevati določena pravila in zakonitosti tovrstnega potovanja.
Neveljaven email naslov