Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najverjetneje se praktično vsi spomnimo svoje izpitne vožnje in mnogi po nekaj letih verjetno ne verjamete, da bi zdaj kljub izkušnjam vozniški izpit ponovno opravili. Po drugi strani pa ste mnogi tudi prepričani, da vozite odlično in da bi z izpitno vožnjo uspešno opravili tudi po več letih. Ponovno opraviti voyniški izpit ni tako zelo lahko in za to imamo dokaze. V akciji Ponovno na izpitno vožnjo je sodelovalo 200 voznikov, a bi jih danes le četrtina ponovno uspešno opravila vozniški izpit. Največ težav je pri hitrosti in ustavljanju ob znaku "stop".
V akciji Ponovno na izpitno vožnjo je sodelovalo 200 voznikov, a le četrtina bi jih danes ponovno uspešno opravila vozniški izpit.
Verjamem, da se praktično vsi spomnimo svoje izpitne vožnje. Verjamem pa, da mnogi po nekaj letih ne verjamete, da bi zdaj kljub izkušnjam vozniški izpit ponovno opravili. Po drugi strani pa ste mnogi tudi prepričani, da vozite odlično in da bi z izpitno vožnjo uspešno opravili tudi po več letih. Jaz vam povem, da ni tako zelo lahko, za to imamo dokaze. V akciji je sodelovalo 200 voznikov, a bi jih danes le četrtina ponovno uspešno opravila vozniški izpit. Največ težav je pri hitrosti in ustavljanju ob znaku "stop".
Fordove fieste že nekaj mesecev ni bilo naokoli, zato nas je upravičeno zaskrbelo, kaj se dogaja z enim najbolj priljubljenih avtomobilov na naših cestah, ob tem pa še z enim najbolj prepoznavnih in uspešnih Fordov nasploh. Pa smo se odpravili po odgovore in pokazali so nam fiesto, ki se ponaša z oznako hybrid.
Avtomobilska industrija se na najrazličnejše načine trudi umiriti srborito švedsko dekletce in ugotoviti moramo, da so napori proizvajalcev vsaj na zunaj precej uspešni. Če bi se še katera druga industrija zmanjšanja toplogrednih plinov lotila tako intenzivno, bi imelo morebiti življenje na našem planetu lepšo perspektivo. Vse to hotenje po čistejšem okolju pa gre na račun preglednosti. Kar nenadoma se je v avtomobilizmu pojavilo toliko najrazličnejših alternativnih tehnologij, da jim je težko slediti tudi v specializiranih medijih ali oddajah, kot je naša.
Mednje spada tudi mehka ali srednja hibridna tehnologija. Gre za trik, med katerim v avtomobil namestijo 48-voltni električni sistem in ga povežejo s klasičnim agregatom. V Fiestinem primeru je to znani in tudi nagrajeni litrski trivaljnik Ecoboost, ki je že sam po sebi varčen mlinček. Tokokrog si pomaga z manjšo električno baterijo, ki nima nič skupnega z velikimi baterijami v pravih hibridih, ali bog ne daj, z energijskimi paketi v električno gnanih vozilih. Je pa dovolj, da od časa do časa pomaga bencinskemu agregatu. Ker se polni le z rekuperacijo zavorne energije, je na voljo v omejenem časovnem obdobju, ampak po drugi strani je delovanje sistema tako zelo neopazno, da nanj med normalno vožnjo povsem pozabimo.
Bistvo sistema je seveda prihranek pri gorivu in recimo manj intenziven izpust pri ostrejšem pospeševanju, ko del navora prevzame elektrika. Kljub različnim poročilom različnih testnih skupin se je nam s preudarno vožnjo uspelo približati zagotovljenim vrednostim tovarne. Nekje do 5,5 litra goriva je zahtevala vožnja s tem poskočnim in kar pa za fiesto tako vemo, atraktivno oblikovanim avtomobilom, ki ga krasi vzorno vodenje in sodobna povezljivost.
Fiesta je torej lahko tudi hybridna, si pa predstavljamo, da je to le vmesni korak k njeni popolni elektrifikaciji. Ker smo po malem dvomili, da bi fiesta kljub temu, da gre za dokaj prostoren avtomobil, bila vsem dovolj prostorna, so nam pri Fordu ponudili v preskus večjega focusa, ki je bil povrhu vsega še karavanski, tako se res ne moremo pritoževati, kar zadeva prostornost. Udobnosti je več kot dovolj za potnike pa tudi za prtljago v 575-litrskem prtljažniku, torej gre v prvi vrsti za izjemno primeren družinski avtomobil. Šlo je za različico active, ki prinese 3 centimetre večjo oddaljenost od tal in še nekaj malih karoserijskih sprememb ali dodatkov, ki pa ne pokvarijo dobrega videza in tudi ne focusovih odličnih voznih lastnosti.
O blagi hibridni tehnologiji vemo zdaj že vse, tudi focus jo seveda premore. Motor je litrski trivaljnik, le tokrat malo zmogljivejši kot v fiesti, se pravi 114-kilovatni. Porabo smo uspeli spraviti nekako v povprečje 6,5 litra, nižje ni šlo. Šeststopenjski ročni menjalnik nas nič ne moti, a bi z veseljem preizkusili tudi samodejnega, a ga žal ni v kombinaciji z bencinskim motorjem.
Sicer je avtomobil opremljen z vsem nujnim in tudi še z nekaj dodatki. Cena je dobrih 26 tisočakov in pol, za doplačilo pa se seveda dobi še nekaj tehnoloških dodatkov – recimo prilagodljive LED žaromete. Potem pa smo hitro na 30 tisočakih, kar pa ne pomeni, da je focus dražji od konkurentov.
Še dve informaciji danes delim z vami. Pred dnevi je pod okriljem FIA na Poljskem potekal mednarodni izbor najboljšega mladega voznika oziroma voznice za leti 2020 in 21. Udeleženci so morali pokazati znanje nudenja prve pomoči ter vozniške veščine in spretnosti. Najboljša sta bila poljski in avstrijski mladi voznik, na zmagovalnem odru pa so bili tudi trije naši: Matej Gorjan je bil tretji, prav tako Neca Galičič, Žiga Žgur pa je osvojil drugo mesto. Po vsem sodeč kaže, da slovenski izbor pod okriljem AMZS in potem tudi mednarodni čaka še svetla prihodnost.
Pa še tole: če imate doma kakšen star komplet prve pomoči, ga lahko nesete v katerikoli center AMZS v Sloveniji. Na pobudo pripadnikov Slovenske vojske jih namreč zbirajo za organizacije Rdečega križa v BiH, ki bodo sanitetni material uporabile v izobraževalne namene.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Najverjetneje se praktično vsi spomnimo svoje izpitne vožnje in mnogi po nekaj letih verjetno ne verjamete, da bi zdaj kljub izkušnjam vozniški izpit ponovno opravili. Po drugi strani pa ste mnogi tudi prepričani, da vozite odlično in da bi z izpitno vožnjo uspešno opravili tudi po več letih. Ponovno opraviti voyniški izpit ni tako zelo lahko in za to imamo dokaze. V akciji Ponovno na izpitno vožnjo je sodelovalo 200 voznikov, a bi jih danes le četrtina ponovno uspešno opravila vozniški izpit. Največ težav je pri hitrosti in ustavljanju ob znaku "stop".
V akciji Ponovno na izpitno vožnjo je sodelovalo 200 voznikov, a le četrtina bi jih danes ponovno uspešno opravila vozniški izpit.
Verjamem, da se praktično vsi spomnimo svoje izpitne vožnje. Verjamem pa, da mnogi po nekaj letih ne verjamete, da bi zdaj kljub izkušnjam vozniški izpit ponovno opravili. Po drugi strani pa ste mnogi tudi prepričani, da vozite odlično in da bi z izpitno vožnjo uspešno opravili tudi po več letih. Jaz vam povem, da ni tako zelo lahko, za to imamo dokaze. V akciji je sodelovalo 200 voznikov, a bi jih danes le četrtina ponovno uspešno opravila vozniški izpit. Največ težav je pri hitrosti in ustavljanju ob znaku "stop".
Fordove fieste že nekaj mesecev ni bilo naokoli, zato nas je upravičeno zaskrbelo, kaj se dogaja z enim najbolj priljubljenih avtomobilov na naših cestah, ob tem pa še z enim najbolj prepoznavnih in uspešnih Fordov nasploh. Pa smo se odpravili po odgovore in pokazali so nam fiesto, ki se ponaša z oznako hybrid.
Avtomobilska industrija se na najrazličnejše načine trudi umiriti srborito švedsko dekletce in ugotoviti moramo, da so napori proizvajalcev vsaj na zunaj precej uspešni. Če bi se še katera druga industrija zmanjšanja toplogrednih plinov lotila tako intenzivno, bi imelo morebiti življenje na našem planetu lepšo perspektivo. Vse to hotenje po čistejšem okolju pa gre na račun preglednosti. Kar nenadoma se je v avtomobilizmu pojavilo toliko najrazličnejših alternativnih tehnologij, da jim je težko slediti tudi v specializiranih medijih ali oddajah, kot je naša.
Mednje spada tudi mehka ali srednja hibridna tehnologija. Gre za trik, med katerim v avtomobil namestijo 48-voltni električni sistem in ga povežejo s klasičnim agregatom. V Fiestinem primeru je to znani in tudi nagrajeni litrski trivaljnik Ecoboost, ki je že sam po sebi varčen mlinček. Tokokrog si pomaga z manjšo električno baterijo, ki nima nič skupnega z velikimi baterijami v pravih hibridih, ali bog ne daj, z energijskimi paketi v električno gnanih vozilih. Je pa dovolj, da od časa do časa pomaga bencinskemu agregatu. Ker se polni le z rekuperacijo zavorne energije, je na voljo v omejenem časovnem obdobju, ampak po drugi strani je delovanje sistema tako zelo neopazno, da nanj med normalno vožnjo povsem pozabimo.
Bistvo sistema je seveda prihranek pri gorivu in recimo manj intenziven izpust pri ostrejšem pospeševanju, ko del navora prevzame elektrika. Kljub različnim poročilom različnih testnih skupin se je nam s preudarno vožnjo uspelo približati zagotovljenim vrednostim tovarne. Nekje do 5,5 litra goriva je zahtevala vožnja s tem poskočnim in kar pa za fiesto tako vemo, atraktivno oblikovanim avtomobilom, ki ga krasi vzorno vodenje in sodobna povezljivost.
Fiesta je torej lahko tudi hybridna, si pa predstavljamo, da je to le vmesni korak k njeni popolni elektrifikaciji. Ker smo po malem dvomili, da bi fiesta kljub temu, da gre za dokaj prostoren avtomobil, bila vsem dovolj prostorna, so nam pri Fordu ponudili v preskus večjega focusa, ki je bil povrhu vsega še karavanski, tako se res ne moremo pritoževati, kar zadeva prostornost. Udobnosti je več kot dovolj za potnike pa tudi za prtljago v 575-litrskem prtljažniku, torej gre v prvi vrsti za izjemno primeren družinski avtomobil. Šlo je za različico active, ki prinese 3 centimetre večjo oddaljenost od tal in še nekaj malih karoserijskih sprememb ali dodatkov, ki pa ne pokvarijo dobrega videza in tudi ne focusovih odličnih voznih lastnosti.
O blagi hibridni tehnologiji vemo zdaj že vse, tudi focus jo seveda premore. Motor je litrski trivaljnik, le tokrat malo zmogljivejši kot v fiesti, se pravi 114-kilovatni. Porabo smo uspeli spraviti nekako v povprečje 6,5 litra, nižje ni šlo. Šeststopenjski ročni menjalnik nas nič ne moti, a bi z veseljem preizkusili tudi samodejnega, a ga žal ni v kombinaciji z bencinskim motorjem.
Sicer je avtomobil opremljen z vsem nujnim in tudi še z nekaj dodatki. Cena je dobrih 26 tisočakov in pol, za doplačilo pa se seveda dobi še nekaj tehnoloških dodatkov – recimo prilagodljive LED žaromete. Potem pa smo hitro na 30 tisočakih, kar pa ne pomeni, da je focus dražji od konkurentov.
Še dve informaciji danes delim z vami. Pred dnevi je pod okriljem FIA na Poljskem potekal mednarodni izbor najboljšega mladega voznika oziroma voznice za leti 2020 in 21. Udeleženci so morali pokazati znanje nudenja prve pomoči ter vozniške veščine in spretnosti. Najboljša sta bila poljski in avstrijski mladi voznik, na zmagovalnem odru pa so bili tudi trije naši: Matej Gorjan je bil tretji, prav tako Neca Galičič, Žiga Žgur pa je osvojil drugo mesto. Po vsem sodeč kaže, da slovenski izbor pod okriljem AMZS in potem tudi mednarodni čaka še svetla prihodnost.
Pa še tole: če imate doma kakšen star komplet prve pomoči, ga lahko nesete v katerikoli center AMZS v Sloveniji. Na pobudo pripadnikov Slovenske vojske jih namreč zbirajo za organizacije Rdečega križa v BiH, ki bodo sanitetni material uporabile v izobraževalne namene.
Statistični kazalec prometne varnosti je lani pokazal 115 mrtvih na naših cestah, kar je občutno več kot prejšnje leto in tudi precej več, kot kažejo podatki o umrlih za zadnjih pet let. Ti beležijo povprečno število umrlih na cestah malo manj kot sto. Morda gre za posledico naključnosti prometnih nesreč, lahko pa tudi za obrnjen trend, kar bi nas seveda moralo zelo skrbeti. Dejstvo je, da bi bilo dobro, da bi se prometne nesreče in okoliščine bolj natančneje popisovale. Potem bi lažje določili vzroke in posledično lažje načrtovali, kaj spremeniti, da bi bilo manj nesreč. Andrej Brglez spomni na to, da se vedno več voznikov in potnikov (iz nerazumljivih vzrokov) ne pripenja z varnostnim pasom v avtomobilih, skrbi pa tudi veliko število ponesrečenih motoristov, mopedistov in kolesarjev. Možnost, da se tem kaj zgodi, je kar stokrat večja od možnosti, da se ponesreči tisti, ki se vozi z avtom.
Lansko leto je bilo posebno zanimivo, prišlo je do pomanjkanja nekaterih elementov, ki so ključni za izdelavo avtomobila in to je imelo za posledico še dodaten dvig cen.
Sean Connery je leta 1963 v filmu o Jamesu Bondu v avtomobilu dvignil telefonsko slušalko in opravil klic. Dvorana se je ob tem na glas smejala ker je bilo to takrat tako neverjetno. Danes v avtomobilih uporabljamo telefone praktično vsi. Ves čas ponavljamo, da je uporaba telefona med vožnjo motnja. V modernih avtomobilih je povezava telefona z avtom sila enostavna, zato se sprašujemo, zakaj voznik ne more oziroma noče narediti tistih nekaj pritiskov na gumb telefona in vmesnik v avtu, da poveže telefon z vozilom. Tudi Andrej Brglez išče odgovor, zakaj mnogi še vedno držijo slušalko v rokah.
Poslušalci, gledalci in bralci sodelujočih medijev so z glasovanjem določili pet finalistov, ki se bodo potegovali za naslov Slovenski avto leta 2022. To so Toyota yaris cross, Škoda enyak, Opel mokka, Volkswagen ID.4 in Renault megane conquest. Zdaj bomo svoje glasove in točke dodali še novinarji in tako izbrali zmagovalca.
Neki brezimen netopir je kihnil, potem je kihnilo človeštvo, za njim še globalna ekonomija – in avtomobili so izginili. Hočemo povedati, da je do avtomobila danes spet težko priti.
Tokrat smo se dotaknili teme,ki zadeva prenekatere starše, ki imajo dojenčke oziroma majhne otroke. Mnogi namreč uporabljajo posebno metodo uspavanja teh malčkov, namreč, vozijo jih z avtom naokrog, da zaspijo. Andrej Brglez je bil zraven pri zanimivem poizkusu takega uspavanja, nekajmesečno manekenko Oto so vozili s avtomobili z različnimi pogoni in poskušali ugotoviti, kateri jo najbolj uspava. No, akcija ni najbolje uspela, vendar pa smo prepričani, da električni pogon tu ni v prednosti in da je dizel najbolj uspavalen.
Z Agencije za varnost prometa so sporočili, da zaznavajo občuten padec pri uporabi varnostnega pasu pri smrtnih prometnih nesrečah. Uporaba varnostnega pasu je pri umrlih voznikih osebnih avtomobilov komaj nekaj več kot 50 odstotna. Kje so vzroki, ali se ve, kdo so pravzaprav tisti, ki se ne pripenjajo, razmišlja Andrej Brglez. Ugotavlja, da je čisto možno, da je to nepripenjanje (veliko več je moških kot žensk) prav lahko odraz nekakšnega nezadovoljstva, tudi upora proti ukrepom, grožnjam, sploh situaciji... Je pa vse skupaj kar malo nerazumljivo, da se ljudje obračajo proti sebi, da se upirajo in s tem ogrožajo sebe.
Slovenijo je v teh dneh za nekaj ur obiskal toyotin avtomobil mirai. Tisti, ki kolikor toliko spremljate dogajanje v svetu avtomobilizma, veste, da gre za vozilo, ki ga poganja vodik oziroma električna energija, ki jo ta proizvaja. Andrej Brglez ga je imel priložnost malo zapeljati. Mirai je pred časom postavil svojevrsten rekord, z rezervoarjem, ki ga je moč napolniti v petih minutah, je prevozil več kot 1000 kilometrov. Andrej Brglez nas spomni, da je bilo avtomobilov, ki jih poganja vodik oziroma elektrika, v zgodovini že veliko. Morda pa zdaj prihaja čas, ko bo vodik postal eno resnejših pogonskih sredstev. Da pa je infrastruktura problematična, opozarja Stephan Herbst, ki je pri Toyoti generalni direktor programa vodikovega pogona in ki je spremljal miraija na obisku v Sloveniji.
Pred 60 leti je bila izdelana prva Renaultova katrca. Model so izdelovali od leta 1961 do 1994 v kar 17 državah sveta, tudi v Sloveniji; sprva v Litostroju, kasneje pa v novomeškem IMV. Zadnje izdelano vozilo na naših tleh se nahaja v muzeju v Bistri. Sicer je bilo po svetu skupno izdelanih preko osem milijonov primerkov tega vozila, ki je, ko se je prec 60 leti pojavilo, pomenilo neke vrste revolucijo ali pa vsaj prelomnico v snovanju avtomobilov. Sam se spomnim, da se nas je enkrat peljalo v katrci devet – dva sva sedela v prtljažnem prostoru na košarkarski žogi, za ostale pa se pravzaprav ne spomnim, kako so se stlačili v vozilo. V glavnem, miličniki nas niso dobili.
Da prihaja med starejšimi in mlajšimi vozniki včasih do določenih napetosti v prometu (starejši niso več tako okretni in spretni, mlajši pa pogosto zato postanejo nestrpni), vemo. V prvi vrsti starejši sami želijo, da ostanejo čim dlje samostojni v mobilnosti. Sicer pa je v bistvu za vse pomembno in smo vsi zainteresirani za to, da starejši ostanejo aktivni vozniki. Tudi avtomobilska industrija si tega želi, to potrjuje tudi Andrej Brglez.
Most med prometno kulturo in kulturo pitja alkohola je nujno zgraditi. Pri Slovencih je pitje alkohola že zgodovinsko zakoreninjeno, kar zadeva kulturo v prometu, pa tudi vemo kje smo. Ko to dvoje združimo in prepletemo, ne dobimo nič dobrega. Poleg tega nas velikokrat provocirajo "prijatelji" ali celo gostilničar, češ, enega pa že še boš; mnogi se potem težko uprejo. Andrej Brglez poudarja, da mladi dandanes vedno bolj trezno razmišljajo o teh rečeh in se tudi sprašujejo, zakaj nimamo uzakonjeno »nula nula«, ker se ve, da pijača in volan pač ne gresta skupaj, količino alkohola do dovoljene meje pa si mnogi ne znajo postaviti.
V teh dneh se je v Glasgowu na podnebni konferenci veliko govorilo o tem, kaj bodo oziroma bomo storili, da bi zmanjšali škodljive izpuste, da bi ta naš planet naredili bolj čist. Del problema je seveda že dolgo tudi promet. Andrej Brglez poudarja, da se od konference veliko pričakuje, da pa imata še vedno glavno besedo politika in ekonomija. Ne gre pa več le za izpuste, ki jih proizvajajo vozila na fosilna goriva, zdaj kupce tudi vedno pogosteje zanima, kakšni materiali so vgrajeni v vozilo.
Prejšnji konec tedna so imeli obiskovalci sejma Narava in zdravje priložnost preizkušati dva hibrida: električno kolo, ki je kombinacija človekove energije in elektrike, in hibridni avtomobil, ki je kombinacija bencinskega motorja in elektromotorja. Obe možnosti imata skupne točke, izkušnje udeležencev pa so bile zelo zanimive. S preizkušanjem obeh prevoznih sredstev so odkrivali, da se da varčevati z vsemi energijami, Andrej Brglez pa je ugotavljal, da mnogi vozniki še ne bi zaupali raznoraznim tehnologijam, ki posegajo v vožnjo. Hibridna Toyota yaris cross je prejšnji teden sodelovala pri preizkusih na sejmu Narava in zdravje, kmalu sicer obišče tudi nas. Pred dnevi pa smo vozili še en avtomobil tega uglednega japonskega proizvajalca, katerega vozila, lahko rečemo, najpogosteje povezujemo tudi z oznako hibrid. Tudi testni model C-HR je bil torej opremljen s hibridno kombinacijo pogona. Po novem je ta močnejša, in sicer gre za sodelovanje dvolitrskega 112-kilovatnega bencinskega motorja in 80-kilovatnega elektromotorja, navajajo podatek, da skupna oziroma sistemska moč znaša 135 kilovatov. Avtomobil je lahko torej kar živahen. Ker je menjalnik brezstopenjski, je ob močnejšem priganjanju kar precej glasen, veliko bolje se počuti (pa potniki tudi) ob umirjeni vožnji. Če ste dovolj nežni, je C-HR sposoben voziti samo na elektriko tudi kakšen kilometer, morda tudi več; predvsem mu gre seveda dobro po mestu pri nižji hitrosti. Sicer se da povprečje porabe ohranjati pod šestimi litri.
V okviru sejma Narava in zdravje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani poteka tudi zanimiv prikaz oziroma preizkus ekološkega načina vožnje. Udeleženci lahko preizkusijo električna kolesa, potem pa sedejo še v hibridni avtomobil in poskušajo občutke in izkušnje z vožnje s kolesom prenesti v avtomobil. Srečajo pa se tudi s kopico asistenčnih sistemov, ki jih nekateri hitro osvojijo in se jim prepustijo, drugi pa jim ne zaupajo, ker jim ti posegajo v vožnjo. Zanima nas, kakšne bodo izkušnje, tudi Andreja Brgleza, ki podrobneje razloži, za kakšen preizkus gre.
Tudi avtomobili lahko v veliki meri sodelujejo s tehnologijami, ki pripomorejo k večji varnosti, ki pomagajo potnikom v vozilih, ki pridobivajo dragocene sekunde.
Kar zadeva sodelovanje Nemčije in Kitajske na področju trgovanja z avtomobili (beri izvoz nemških avtomobilov na Kitajsko), zna priti v bližnji prihodnosti do velikih sprememb.
Mi smo v naši oddaji bolj redko na kolesu, sicer pa vas je vedno več tistih, ki vam je prav kolo priljubljeno prevozno sredstvo. Če bo šlo tako naprej (in vse kaže da bo), bo kmalu (predvsem v mestih) zmanjkalo prostora za kolesarje. Morda jim ga bodo morali odstopiti avtomobili. Sicer pa se ob vsem pojavlja še en problem, namreč kolesa so vse težja in hitrejša in tako se pojavlja tudi vprašanje varnosti. Kolesarji se morajo privaditi tudi na nekatere novosti, kot je recimo zavorni sistem ABS, poudarja Andrej Brglez.
Kar zadeva promet, naše navade in sploh vse, kar se na tem področju dogaja, je tu veliko več vprašanj kot odgovorov.
V ZDA se je pojavila nova lopovska moda. Tatovi se kot vemo, sproti prilagajajo razmeram oziroma tržišču, tako so zdaj našlji naslednji avtomobilski del, ki na črnem trgu dosega visoko ceno. To je katalizator, najbolj na udaru pa so veliki terenci, ki so bolj oddaljeni od tal, torej je kraja olajšana, in pa hibridna vozila, katerih katalizatorji so manj rabljeni. V katalizatorjih je kar nekaj redkih in zato zelo dragocenih kovin. Z vseh strani se širijo najprej opozorila pred podnebnimi spremembami, takoj za njimi pa zaveze, kako jih bomo preprečili. Promet, s katerim se ukvarjamo v naši oddaji, je eden vodilnih krivcev za podneben spremembe … Zato se tokrat vozimo samo z električnimi vozili.
Neveljaven email naslov