Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tudi avtomobili lahko v veliki meri sodelujejo s tehnologijami, ki pripomorejo k večji varnosti, ki pomagajo potnikom v vozilih, ki pridobivajo dragocene sekunde.
Tudi avtomobili lahko v veliki meri sodelujejo s tehnologijami, ki pripomorejo k večji varnosti, ki pomagajo potnikom v vozilih, ki pridobivajo dragocene sekunde.
V teh dneh, ko tudi pri nas pogosto omenjamo sekunde, ki rešujejo in poskušamo na različne načine spomniti, kako ukrepati v določenih kritičnih situacijah, da bi bila naša pomoč lahko čim hitrejša in čim bolj učinkovita, dodajamo še avtomobilsko vsebino na to temo. Namreč, tudi avtomobili lahko v veliki meri sodelujejo s tehnologijami, ki pripomorejo k večji varnosti, ki pomagajo potnikom v vozilih, ki pridobivajo sekunde, ki so pogosto lahko še kako pomembne, da ne rečemo tudi usodne. Beseda Emergency v zvezi z novodobnimi sistemi v avtomobilih se pogosto sliši, razlaga Andrej Brglez.
Da je mazda3 v kompaktnem razredu že dolgo med vidnejšimi tekmeci, to vemo in vedno, kadar jo imamo priložnost voziti, prinese kakšen korak naprej. Tudi tokrat je bilo tako.
Tokrat je pripeljala z oznako skyactive-X, se pravi z najzmogljivejšim motorjem v ponudbi – dvolitrskim bencinskim s 137 kilovati moči. Množica konkurentov ima vgrajene prisilno gnane motorje in tisti so brez dvoma bolj poskočni, nekateri s podobno zalogo moči že skoraj dirkaški. V tej mazdi3 ob pritisku na plin ni tako živahnega odziva, je pa vožnja prijetno umirjena in tekoča, no, pri višjih vrtljajih pa se tudi ta motor bolj odločno odzove – nenazadnje doseže hitrost 100 km/h v osmih sekundah, kar pa je že kar ugleden rezultat. Če torej bolj odločno pritiskamo na plin in motor ženemo v višje obrate, potem tudi ta mazda pokaže nekaj športnega duha. Temu sledi tudi malce bolj čvrsto podvozje, pa natančna menjalnik in volan, posledica vsega je dobra lega na cesti.
Sicer je mazda3 na pogled še vedno zanimiva in atraktivna, opremljena z množico varnostnih in asistenčnih sistemov, zadaj ne najbolj razkošna s prostorom, sicer pa z odličnimi materiali in izdelavo, kar namiguje na spogledovanje z vozili premium razreda. Tako urejeno vozilo s tako bogato opremo bomo verjetno za 26 tisočakov in pol težko našli.
Zdaj pa še k drugemu japonskemu proizvajalcu – Toyoti. Yaris cross se že vozi naokrog, tudi k nam pripelje kmalu, smo pa v preteklih dneh sedli najprej v večjega RAV4, potem pa še v večjega highlanderja.
RAV4 z dizelskim pogonom se je pred časom dokončno poslovil, zdaj je zadnja kombinacija 2,5 litrski 136 kilovatni bencinski motor in dva elektromotorja – na sprednji osi 134 kilovatni in na zadnji 40 kilovatni, torej je sistemske moči več kot dovolj tudi za precej živahno premikanje. Ker gre za priključni hibrid, se da baterijo napolniti v tolikšni meri, da se da samo na elektriko peljati tudi 70 kilometrov, kar večini zadošča za vsakodnevne potrebe. Mi smo se veliko vozili po avtocesti, kjer seveda bencinski motor ves čas sodeluje, porabo pa smo spravili na povprečje blizu 6 litrov. Da se seveda tudi nižje.
Treba je povedati, da je avtomobil v notranjosti zelo natančno izdelan, da so materiali kakovostni in da je seveda tudi v RAV4 prodrla digitalizacija, a ne pretirano, kar je dobro. Prtljažnik, ki ga odpiramo ob pomoči elektrike, sprejme za zelo spodobnih 520 litrov prtljage. Toyotin Safety Sence prinaša večino asistenčnih sistemov, ki jih avtomobil, ki se spogleduje s premijskim razredom, mora imeti, ob tem pa v RAV4 najdemo še kopico dodatkov za večje udobje, na primer tudi gretje in hlajenje sedežev, kar pa ima za posledico tudi višjo ceno – vrhunsko opremljen avtomobil stane dobrih 60 tisočakov.
Če bi RAV4 malo napihnili, recimo tja nekje do dolžine skoraj petih metrov, bi dobili highlanderja, če rečemo nekoliko površno. Velik cestni terenec se baha predvsem z izjemno prostornostjo za potnike, prtljažnega prostora zadaj pa je kar za 838 litrov oziroma s postavljenima šestim in sedmim sedežem 241 litrov.
Pogonski sklop deluje podobno kot v modelu RAV4, kljub teži vozila blizu 2200 kilogramov smo beležili povprečje porabe pod 8 litrov. To se nam zdi zelo razumno. Čeprav gre za štirikolesno gnanega športnega terenca, pa je ta z vrhunskim voznim udobjem namenjen predvsem križarjenju po urejenih cestnih poteh. Z opremljenostjo Premium, ki vsebuje praktično vse, avtomobil stane dobrih 62 tisočakov. Konkurenti bi za podobno veselje v vožnji hoteli precej več.
Podjetje Volvo Cars je v proizvodnem obratu v Gentu v Belgiji začelo s proizvodnjo najnovejšega električnega modela C40 Recharge. Tam že izdelujejo električni XC40 Recharge, ki naj bi kmalu zapeljal tudi na naše ceste. Podjetje je tako znatno povečalo zmogljivost proizvodnje električnih vozil v tovarni na 135 tisoč letno. Prizadevajo si, da bi polovico svetovne prodaje avtomobilov Volvo do leta 2025 predstavljali električni avtomobili, do leta 2030 pa bi bil celoten obseg prodaje popolnoma električen.
Negotove razmere v avtomobilski industriji so posledica predvsem krize s polprevodniki, nekatere tovarne so zato morale vsaj začasno ustaviti proizvodnjo, tako na tržišču primanjkuje nekaterih modelov. Tudi v novomeškem Revozu so v letošnjem letu že nekajkrat morali prekiniti proizvodnjo. Od srede novembra pa predvidevajo zmanjšanje obsega proizvodnje, in sicer bodo prešli z dveh izmen na eno in pol, kar pomeni zmanjšanje dnevne proizvodnje s 650 na 480 vozil.
Kar zadeva varnost v cestnem prometu, nam letos ne gre ravno dobro. Odzvala se je Agencija za varnost prometa, ki bo skupaj s partnerskimi organizacijami izvedla skupek preventivnih dogodkov pod naslovom Varno v jesen in zimo. Vsebine so namenjene čisto vsem različnim udeležencem.
Samo še to vam povem, da bomo tudi letos – že tridesetič po vrsti izbrali Slovenski avto leta. Več o kandidatih in glasovanju pri nas prihodnjo soboto.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Tudi avtomobili lahko v veliki meri sodelujejo s tehnologijami, ki pripomorejo k večji varnosti, ki pomagajo potnikom v vozilih, ki pridobivajo dragocene sekunde.
Tudi avtomobili lahko v veliki meri sodelujejo s tehnologijami, ki pripomorejo k večji varnosti, ki pomagajo potnikom v vozilih, ki pridobivajo dragocene sekunde.
V teh dneh, ko tudi pri nas pogosto omenjamo sekunde, ki rešujejo in poskušamo na različne načine spomniti, kako ukrepati v določenih kritičnih situacijah, da bi bila naša pomoč lahko čim hitrejša in čim bolj učinkovita, dodajamo še avtomobilsko vsebino na to temo. Namreč, tudi avtomobili lahko v veliki meri sodelujejo s tehnologijami, ki pripomorejo k večji varnosti, ki pomagajo potnikom v vozilih, ki pridobivajo sekunde, ki so pogosto lahko še kako pomembne, da ne rečemo tudi usodne. Beseda Emergency v zvezi z novodobnimi sistemi v avtomobilih se pogosto sliši, razlaga Andrej Brglez.
Da je mazda3 v kompaktnem razredu že dolgo med vidnejšimi tekmeci, to vemo in vedno, kadar jo imamo priložnost voziti, prinese kakšen korak naprej. Tudi tokrat je bilo tako.
Tokrat je pripeljala z oznako skyactive-X, se pravi z najzmogljivejšim motorjem v ponudbi – dvolitrskim bencinskim s 137 kilovati moči. Množica konkurentov ima vgrajene prisilno gnane motorje in tisti so brez dvoma bolj poskočni, nekateri s podobno zalogo moči že skoraj dirkaški. V tej mazdi3 ob pritisku na plin ni tako živahnega odziva, je pa vožnja prijetno umirjena in tekoča, no, pri višjih vrtljajih pa se tudi ta motor bolj odločno odzove – nenazadnje doseže hitrost 100 km/h v osmih sekundah, kar pa je že kar ugleden rezultat. Če torej bolj odločno pritiskamo na plin in motor ženemo v višje obrate, potem tudi ta mazda pokaže nekaj športnega duha. Temu sledi tudi malce bolj čvrsto podvozje, pa natančna menjalnik in volan, posledica vsega je dobra lega na cesti.
Sicer je mazda3 na pogled še vedno zanimiva in atraktivna, opremljena z množico varnostnih in asistenčnih sistemov, zadaj ne najbolj razkošna s prostorom, sicer pa z odličnimi materiali in izdelavo, kar namiguje na spogledovanje z vozili premium razreda. Tako urejeno vozilo s tako bogato opremo bomo verjetno za 26 tisočakov in pol težko našli.
Zdaj pa še k drugemu japonskemu proizvajalcu – Toyoti. Yaris cross se že vozi naokrog, tudi k nam pripelje kmalu, smo pa v preteklih dneh sedli najprej v večjega RAV4, potem pa še v večjega highlanderja.
RAV4 z dizelskim pogonom se je pred časom dokončno poslovil, zdaj je zadnja kombinacija 2,5 litrski 136 kilovatni bencinski motor in dva elektromotorja – na sprednji osi 134 kilovatni in na zadnji 40 kilovatni, torej je sistemske moči več kot dovolj tudi za precej živahno premikanje. Ker gre za priključni hibrid, se da baterijo napolniti v tolikšni meri, da se da samo na elektriko peljati tudi 70 kilometrov, kar večini zadošča za vsakodnevne potrebe. Mi smo se veliko vozili po avtocesti, kjer seveda bencinski motor ves čas sodeluje, porabo pa smo spravili na povprečje blizu 6 litrov. Da se seveda tudi nižje.
Treba je povedati, da je avtomobil v notranjosti zelo natančno izdelan, da so materiali kakovostni in da je seveda tudi v RAV4 prodrla digitalizacija, a ne pretirano, kar je dobro. Prtljažnik, ki ga odpiramo ob pomoči elektrike, sprejme za zelo spodobnih 520 litrov prtljage. Toyotin Safety Sence prinaša večino asistenčnih sistemov, ki jih avtomobil, ki se spogleduje s premijskim razredom, mora imeti, ob tem pa v RAV4 najdemo še kopico dodatkov za večje udobje, na primer tudi gretje in hlajenje sedežev, kar pa ima za posledico tudi višjo ceno – vrhunsko opremljen avtomobil stane dobrih 60 tisočakov.
Če bi RAV4 malo napihnili, recimo tja nekje do dolžine skoraj petih metrov, bi dobili highlanderja, če rečemo nekoliko površno. Velik cestni terenec se baha predvsem z izjemno prostornostjo za potnike, prtljažnega prostora zadaj pa je kar za 838 litrov oziroma s postavljenima šestim in sedmim sedežem 241 litrov.
Pogonski sklop deluje podobno kot v modelu RAV4, kljub teži vozila blizu 2200 kilogramov smo beležili povprečje porabe pod 8 litrov. To se nam zdi zelo razumno. Čeprav gre za štirikolesno gnanega športnega terenca, pa je ta z vrhunskim voznim udobjem namenjen predvsem križarjenju po urejenih cestnih poteh. Z opremljenostjo Premium, ki vsebuje praktično vse, avtomobil stane dobrih 62 tisočakov. Konkurenti bi za podobno veselje v vožnji hoteli precej več.
Podjetje Volvo Cars je v proizvodnem obratu v Gentu v Belgiji začelo s proizvodnjo najnovejšega električnega modela C40 Recharge. Tam že izdelujejo električni XC40 Recharge, ki naj bi kmalu zapeljal tudi na naše ceste. Podjetje je tako znatno povečalo zmogljivost proizvodnje električnih vozil v tovarni na 135 tisoč letno. Prizadevajo si, da bi polovico svetovne prodaje avtomobilov Volvo do leta 2025 predstavljali električni avtomobili, do leta 2030 pa bi bil celoten obseg prodaje popolnoma električen.
Negotove razmere v avtomobilski industriji so posledica predvsem krize s polprevodniki, nekatere tovarne so zato morale vsaj začasno ustaviti proizvodnjo, tako na tržišču primanjkuje nekaterih modelov. Tudi v novomeškem Revozu so v letošnjem letu že nekajkrat morali prekiniti proizvodnjo. Od srede novembra pa predvidevajo zmanjšanje obsega proizvodnje, in sicer bodo prešli z dveh izmen na eno in pol, kar pomeni zmanjšanje dnevne proizvodnje s 650 na 480 vozil.
Kar zadeva varnost v cestnem prometu, nam letos ne gre ravno dobro. Odzvala se je Agencija za varnost prometa, ki bo skupaj s partnerskimi organizacijami izvedla skupek preventivnih dogodkov pod naslovom Varno v jesen in zimo. Vsebine so namenjene čisto vsem različnim udeležencem.
Samo še to vam povem, da bomo tudi letos – že tridesetič po vrsti izbrali Slovenski avto leta. Več o kandidatih in glasovanju pri nas prihodnjo soboto.
Dandanes so motoristične čelade veliko bolj zračne, prav tako tudi zaščitne obleke, a ko je vročina tista prava, potem je jasno, da je tudi motoristom vroče.
V zadnjih oddajah smo opisali in priporočili že kar nekaj sistemov – pomočnikov, ki voznikom omogočajo večjo varnost zanje in tudi za druge. Danes omenjamo še tako imenovani »lane assist«, sistem, ki skrbi da ostanemo na voznem pasu – če vozilo zapelje do mejne črte, nas sistem na to opozori oziroma samodejno obrne volan, da ostanemo znotraj voznega pasu. Veliko avtomobilov pa ponuja še enega asistenta, ki niti ni tako pomemben kar zadeva samo varnost, je pa mnogim v veliko olajšanje. To je sistem za samodejno parkiranje. Večina je takih, da ocenijo, če je parkirno mesto dovolj veliko, potem pa samodejno sučejo volan, da vozilo pristane v začrtanem prostoru. Voznik pomaga z dodajanjem plina oziroma zaviranjem. Obstajajo pa tudi že sistemi, ki opravijo čisto vse sami.
Nadaljujemo »temo« o asistenčnih sistemih v avtomobilih. Prihajajo, a vsaj nekateri prepočasi in bi morali biti že danes del serijske opreme. Bletooth vmesnik za prostoročno telefoniranje – ta je sicer v vseh novejših vozilih, a mnogi tega nočejo vedeti. Dobrodošel je opozorilnik za mrtve kote, pa radarski tempomat, tudi branje hitrostnih omejitev, da o sistemu za samodejno zaviranje v sili ne govorimo – za tega trdimo, da bi moral biti del serijske opreme v vseh avtomobilih.
Dandanašnji je v avtomobilih toliko elektronike in raznih sistemov in pomagal, da se še najbolj vešči težko znajdejo. Nekateri asistenčni sistemi so v avtomobilih serijsko, druge je treba doplačati. Kateri so priporočljivi, že skoraj nujni, kako se znajdejo prodajalci, ko jih ponujajo, in kako naj se znajdemo kupci, ki jih kupujemo.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Večja varnost motoristov je tema, ki ji tudi pri nas posvečamo veliko pozornosti. Kaj vse je pomembno za motoriste, da so bolj varni v prometu, smo že stokrat našteli. Lahko pa se ukvarjamo s tem, zakaj sta besedi hitrost in motor tako zelo povezani. Andrej Brglez na pol za šalo, na pol zares, ugotavlja, da se je začelo dirkanje z motorji v tistem trenutku, ko je bil izdelan drugi motor. Sicer pa med motoristi velja, da motorist tistega, ki vozi pred njim, nikoli ne dohiti, ampak ujame. Kdaj je vožnja torej prehitra, kako ugotoviti, s kakšno hitrostjo voziti, da bo vožnja udobna in posledično tudi varna?
Zadnji dnevi niso ravno tipično poletno vroči, bodo pa taki še prišli, o tem ni dvoma. O zračenju, o ustvarjanju prijetnejše klime v avtomobilu, se je že veliko govorilo in še se bo. Klimatska naprava je prišla iz ZDA in se v začetku v Evropi ni prijela. Oblika avtomobila, barva, velikost steklenih površin – vse to vpliva na to, koliko in kako hitro se na soncu segreva potniška kabina. Na kratko ponovimo še pravila ohlajanja potniške kabine; najprej avto prezračimo in se morda kakšno minuto peljimo še z odprtimi stekli, potem vse zapremo in nastavimo klimatsko napravo na zaprt krog delovanja, da bo krožil le zrak znotraj kabine – tako bo najhitreje ohlajen. Ohlajen zrak mora krožiti tako, da ne ohlaja vas, temveč kabino, torej šobe vedno obrnemo stran od glave in drugih delov telesa. Moč delovanja ventilatorja nastavimo na najmanjšo še učinkovito stopnjo in ne pozabimo, da temperaturna razlika med zunanjostjo in potniško kabino ni večja od sedmih stopinj.
Pred časom smo že govorili o tem, kakšna zakladnica raznoraznih informacij in podatkov je naš avtomobil in kako se te informacije posreduje oziroma lahko uporablja in prodaja. V ta oblak informacij bi lahko z vključeno aplikacijo s pomočjo pametnega telefona že zdaj lahko posredovali svojo pozicijo oziroma razkrivali svoje gibanje in po drugi strani ujeli gibanje drugih. Če bi se čutili na tak način, bi to pomenilo veliko večjo varnost. Od nas pa je odvisno, če smo pripravljeni posredovati te podatke.
To, da voznike nervira vsakršno delo na avtocesti, ki spreminja oziroma ovira potek prometa, je jasno. V bistvu se nam vedno zdi, da se obnovitvena dela izvajajo ob nepravem času. Zakaj ravno zdaj, ko je največja gneča, zakaj se ne spravijo na delo prej ali potem? Seveda ne gre kar na pamet. Pri DARSu na različne načine zbirajo informacije in podatke, da potem na podlagi teh lahko načrtujejo, kdaj in kje bi bilo potem najmanj boleče opraviti določena dela. Čudno se nam tudi zdi (trenutno recimo na viaduktu Ravbarkomanda na Primorski avtocesti), zakaj prihaja do zastojev kljub temu, da iz dveh pasov nastaneta ravno tako dva, le malo ožja. Morda pa smo vsaj malo zato krivi tudi vozniki sami.
Kar zadeva opremo v modernih avtomobilih, ta med drugim omogoča tudi dostop do mnogih podatkov in informacij. Po drugi strani pa smo lahko tudi mi oziroma naš avtomobil bogat vir informacij, ki jih lahko recimo Google, ki se je zdaj že “vgnezdil” v avtomobile, iznajdljivo izkorišča in trži. Tega se premalo zavedamo in prišel je čas, da del pogače pripade tudi lastnikom avtomobilov.
Andrej Brglez je na strankarske naslove poslal vprašanja s področja prometa.
Ponovno (in zagotovo ne zadnjikrat) se lahko poigramo z dilemo, katero gorivo bi bilo najbolj primerno za nas oziroma naše vozilo, dizel, bencin ali hibrid. Dejavnikov, ki vplivajo na odločitev, je tisoč, lahko rečemo, natančen izračun je težak, dokončnega odgovora verjetno ni mogoče dati. Nekaj podatkov in izsledkov ene izmed raziskav povzemamo v APM, lahko si jih ogledate tudi na MMC.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Avtomobilska stekla še zdaleč niso samo, da vidimo iz vozila.
Ljubitelji potovanj z motorji so dobil "pomočnika". Izšel je zemljevid za motoriste, kjer so označene za motoriste zanimive poti in destinacije. Predstavljamo tudi dva športna terenca.
Treba je biti previden, ko vozi kolo vas in ko kolo vozite vi.
Danes imate veliko več možnosti kot običajno, da vas ujamejo, če boste prehitri. Policisti izvajajo poostren nadzor hitrosti na več kot 600 lokacijah po Sloveniji med šesto in osemnajsto uro.
Kaj je za motorista tisti pravi užitek in izziv, ki ga vleče na motocikel, in seveda, kako ob tem razmišlja in reagira, da ostane cel in nepoškodovan.
Ameriški in kitajski avtomobilski trg sta brez dvoma v zadnjem času povsem prehitela Evropo. Incident s peško pa je, kot pravi Andrej Brglez, razgalil vse težave, ki jih bliskoviti tehnološki razvoj povleče za seboj.
Neveljaven email naslov