Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Težave – take in drugačne se zadnje čase kopičijo na mnogih področjih našega življenja, a ker se v naših minutah ukvarjamo predvsem z mobilnostjo oziroma z vsem, kar je z njo povezano, bomo spomnili na nekatera dejstva, ki zadevajo to področje. Nad vse, kar se je kopičilo in povzročalo težave v avtomobilski industriji, se je zdaj zgrnila še vojna na evropskih tleh, ki ima in bo še imela izjemno negativne posledice, ki jih bomo čutili še kar nekaj časa. Andrej Brglez nas spomni, da ima bivša Sovjetska zveza (tudi z Ukrajino) bogato zgodovino, kar zadeva avtomobilsko industrijo. Tako Rusija kot Ukrajina sta bogati s surovinami, ki so pomembne za proizvodnjo avtomobilov, poleg tega se tam proizvaja (ali se je proizvajalo) nekatere komponente, ki so bistvene za delovanje avtomobilov. Motnje v proizvodnji teh imajo za posledico, da se avtomobili proizvajajo v manjših količinah ter se zato tudi dražijo.
V Rusiji in Ukrajini se proizvaja (ali se je proizvajalo) nekatere komponente, ki so bistvene za delovanje avtomobilov.
Težave – take in drugačne se zadnje čase kopičijo na mnogih področjih našega življenja, a ker se v naših minutah ukvarjamo predvsem z mobilnostjo oziroma z vsem, kar je z njo povezano, bomo spomnili na nekatera dejstva, ki zadevajo to področje. Nad vse, kar se je kopičilo in povzročalo težave v avtomobilski industriji, se je zdaj zgrnila še vojna na evropskih tleh, ki ima in bo še imela izjemno negativne posledice, ki jih bomo čutili še kar nekaj časa. Andrej Brglez nas spomni, da ima bivša Sovjetska zveza (tudi z Ukrajino) bogato zgodovino, kar zadeva avtomobilsko industrijo. Tako Rusija kot Ukrajina sta bogati s surovinami, ki so pomembne za proizvodnjo avtomobilov, poleg tega se tam proizvaja (ali se je proizvajalo) nekatere komponente, ki so bistvene za delovanje avtomobilov. Motnje v proizvodnji teh imajo za posledico, da se avtomobili proizvajajo v manjših količinah ter se zato tudi dražijo.
Pri BMW-ju se zadnje čase veliko dogaja. Cel kup je svežih ali vsaj osveženih modelov, seveda gledajo tudi v električno prihodnost. I3 je star že skoraj 10 let, vendar model z majhnimi proizvodnimi količinami pravzaprav nikoli ni bil dobičkonosen, ga tudi ni videti v prihodnosti. Električni različici sta dobila modela X3 in serija 4, pred kratkim pa se je pojavil še prestižni iX. Po tem, ko smo se pobližje spoznali z njim, lahko povemo, da je BMW s tem prepoznavnim modelom pokazal, kakšne so njihove vrhunske električne pogonske rešitve, ki se bodo pojavljale (oziroma se že) tudi v njihovih drugih modelih. iX poleg tega, da je električni in da premika dve toni in pol težko vozilo izjemno hitro, a tudi izjemno udobno (dva elektromotorja zmoreta skupaj 385 kilovatov sistemske moči), tudi sicer je poln nekih rešitev in posebnosti, ki ga naredijo prestižnega in udobnega. Kot bi sedel v manjši dnevni sobi, ki je izjemno natančno in domišljeno opremljena in izdelana, na sedežih, katerih usnje je izdelano iz oljčnih listov. Ničesar ni slišati, le glasbo iz sistema 30 zvočnikov, če želimo. Ko se avtomobilu približamo, se osvetli, kot da bi nas hotel pozdraviti; ko hočemo izstopiti, se vrata odpro s pritiskom na stikalo. Skratka, res veliko drobnih dobrot in posebnosti, nekatere zahtevajo kar malo privajanja. Če iX-a z mesta ne poganjamo posebej silovito (če ga pohodimo odločno, imamo pri speljevanju občutek, kot da nas je od zadaj zadel tovornjak), potem se da doseči povprečje porabe približno 23 kilovatnih ur na 100 kilometrov, kar tudi v zimskih razmerah pomeni (preverjeno) doseg blizu 450 kilometrov, poleti bi seveda lahko šlo še dlje. Vozilo se da polniti z močjo 200 kilovatov, na ultrahitri polnilnici v desetih minutah pridobimo 120 kilometrov dosega. Prestižnega skoraj 5 metrov dolgega električnega SUV-ja, ki je lahko športnik ali dnevna soba na kolesih, in ki stane že v osnovni verziji več kot 100 tisočakov, pri BMW-ju zagotovo v prihodnosti ne vidijo kot vozilo, ki bi ga prodajali kot sveže žemljice. Je pa iX zagotovo izložba BMW-jevih idej in rešitev za električno prihodnost.
Del BMW-jevih električnih snovanj so vgradili v naslednja dva modela, ki smo ju imeli priložnost zapeljati nekaj prvih kilometrov. Bavarci razmišljajo, da so štirivratni kupeji mnogo bolj primerni za električno mobilnost kot recimo precej višji športni terenci. Električnega i4 so postavili na enako platformo kot dizelsko ali bencinsko serijo 4, tudi po izgledu ni kaj dosti razlike, spoznamo ga lahko po malo drugačnih ledvičkah spredaj. Več drugačnosti je v kabini, ki je v veliki meri povzeta po prej omenjenem električnem iX-u. i4 eDrive40 ima 250 kilovatni električni motor zadaj, i4 M50 pa ima pogon na obe osi, sistemska moč pa znaša kar 400 kilovatov, kar pomeni izjemen pospešek manj kot 4 sekunde do hitrosti 100 km/h, se pravi primerjavo z najzmogljivejšimi BMWji z oznako M. i4 ima vgrajenih več kot 40 asistenčnih sistemov, med drugim avto sam prilagaja rekuperacijo in zaviranje avtomobila in s tem podaljšuje doseg, ki naj bi pri obeh avtomobilih znašal več kot 500 kilometrov. Cena osnovnega i4 je nekaj čez 57 tisočakov, M50 stane 71.500 evrov.
BMW je močan tudi na dveh kolesih. V tem tednu so nam predstavili tudi novi električni skuter CE 04, ki nosi tudi podpis idrijske Hidrie, saj so ga razvili skupaj, zanj pa dobavljajo varjene okvirje.
Za poseben namen pa so v Sloveniji predelali motocikel BMW R18, ki je dobil povsem nov izgled z nekaterimi unikatnimi komponentami. S svetlečim napisom Empathy na bloku agregata bo potoval po Sloveniji za dober namen. Spodbujal bo namreč k nakupu izdelkov istoimenske kolekcije, ki obsega moške in ženske puloverje in majice ter kape in obeske za ključe. Izdelke je možno naročiti preko društva Never Give Up, izdelki pa bodo na voljo tudi pri pooblaščenih trgovcih BMW Motorrad. Izkupiček od prodaje bo v celoti namenjen Lani Nini Markelj, ki je lani maja padla s kolesom in utrpela hude poškodbe glave. Sredstva gredo za njeno rehabilitacijo in prilagoditev življenjskih pogojev. Mi smo prepričani, da bo Lani uspelo.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Težave – take in drugačne se zadnje čase kopičijo na mnogih področjih našega življenja, a ker se v naših minutah ukvarjamo predvsem z mobilnostjo oziroma z vsem, kar je z njo povezano, bomo spomnili na nekatera dejstva, ki zadevajo to področje. Nad vse, kar se je kopičilo in povzročalo težave v avtomobilski industriji, se je zdaj zgrnila še vojna na evropskih tleh, ki ima in bo še imela izjemno negativne posledice, ki jih bomo čutili še kar nekaj časa. Andrej Brglez nas spomni, da ima bivša Sovjetska zveza (tudi z Ukrajino) bogato zgodovino, kar zadeva avtomobilsko industrijo. Tako Rusija kot Ukrajina sta bogati s surovinami, ki so pomembne za proizvodnjo avtomobilov, poleg tega se tam proizvaja (ali se je proizvajalo) nekatere komponente, ki so bistvene za delovanje avtomobilov. Motnje v proizvodnji teh imajo za posledico, da se avtomobili proizvajajo v manjših količinah ter se zato tudi dražijo.
V Rusiji in Ukrajini se proizvaja (ali se je proizvajalo) nekatere komponente, ki so bistvene za delovanje avtomobilov.
Težave – take in drugačne se zadnje čase kopičijo na mnogih področjih našega življenja, a ker se v naših minutah ukvarjamo predvsem z mobilnostjo oziroma z vsem, kar je z njo povezano, bomo spomnili na nekatera dejstva, ki zadevajo to področje. Nad vse, kar se je kopičilo in povzročalo težave v avtomobilski industriji, se je zdaj zgrnila še vojna na evropskih tleh, ki ima in bo še imela izjemno negativne posledice, ki jih bomo čutili še kar nekaj časa. Andrej Brglez nas spomni, da ima bivša Sovjetska zveza (tudi z Ukrajino) bogato zgodovino, kar zadeva avtomobilsko industrijo. Tako Rusija kot Ukrajina sta bogati s surovinami, ki so pomembne za proizvodnjo avtomobilov, poleg tega se tam proizvaja (ali se je proizvajalo) nekatere komponente, ki so bistvene za delovanje avtomobilov. Motnje v proizvodnji teh imajo za posledico, da se avtomobili proizvajajo v manjših količinah ter se zato tudi dražijo.
Pri BMW-ju se zadnje čase veliko dogaja. Cel kup je svežih ali vsaj osveženih modelov, seveda gledajo tudi v električno prihodnost. I3 je star že skoraj 10 let, vendar model z majhnimi proizvodnimi količinami pravzaprav nikoli ni bil dobičkonosen, ga tudi ni videti v prihodnosti. Električni različici sta dobila modela X3 in serija 4, pred kratkim pa se je pojavil še prestižni iX. Po tem, ko smo se pobližje spoznali z njim, lahko povemo, da je BMW s tem prepoznavnim modelom pokazal, kakšne so njihove vrhunske električne pogonske rešitve, ki se bodo pojavljale (oziroma se že) tudi v njihovih drugih modelih. iX poleg tega, da je električni in da premika dve toni in pol težko vozilo izjemno hitro, a tudi izjemno udobno (dva elektromotorja zmoreta skupaj 385 kilovatov sistemske moči), tudi sicer je poln nekih rešitev in posebnosti, ki ga naredijo prestižnega in udobnega. Kot bi sedel v manjši dnevni sobi, ki je izjemno natančno in domišljeno opremljena in izdelana, na sedežih, katerih usnje je izdelano iz oljčnih listov. Ničesar ni slišati, le glasbo iz sistema 30 zvočnikov, če želimo. Ko se avtomobilu približamo, se osvetli, kot da bi nas hotel pozdraviti; ko hočemo izstopiti, se vrata odpro s pritiskom na stikalo. Skratka, res veliko drobnih dobrot in posebnosti, nekatere zahtevajo kar malo privajanja. Če iX-a z mesta ne poganjamo posebej silovito (če ga pohodimo odločno, imamo pri speljevanju občutek, kot da nas je od zadaj zadel tovornjak), potem se da doseči povprečje porabe približno 23 kilovatnih ur na 100 kilometrov, kar tudi v zimskih razmerah pomeni (preverjeno) doseg blizu 450 kilometrov, poleti bi seveda lahko šlo še dlje. Vozilo se da polniti z močjo 200 kilovatov, na ultrahitri polnilnici v desetih minutah pridobimo 120 kilometrov dosega. Prestižnega skoraj 5 metrov dolgega električnega SUV-ja, ki je lahko športnik ali dnevna soba na kolesih, in ki stane že v osnovni verziji več kot 100 tisočakov, pri BMW-ju zagotovo v prihodnosti ne vidijo kot vozilo, ki bi ga prodajali kot sveže žemljice. Je pa iX zagotovo izložba BMW-jevih idej in rešitev za električno prihodnost.
Del BMW-jevih električnih snovanj so vgradili v naslednja dva modela, ki smo ju imeli priložnost zapeljati nekaj prvih kilometrov. Bavarci razmišljajo, da so štirivratni kupeji mnogo bolj primerni za električno mobilnost kot recimo precej višji športni terenci. Električnega i4 so postavili na enako platformo kot dizelsko ali bencinsko serijo 4, tudi po izgledu ni kaj dosti razlike, spoznamo ga lahko po malo drugačnih ledvičkah spredaj. Več drugačnosti je v kabini, ki je v veliki meri povzeta po prej omenjenem električnem iX-u. i4 eDrive40 ima 250 kilovatni električni motor zadaj, i4 M50 pa ima pogon na obe osi, sistemska moč pa znaša kar 400 kilovatov, kar pomeni izjemen pospešek manj kot 4 sekunde do hitrosti 100 km/h, se pravi primerjavo z najzmogljivejšimi BMWji z oznako M. i4 ima vgrajenih več kot 40 asistenčnih sistemov, med drugim avto sam prilagaja rekuperacijo in zaviranje avtomobila in s tem podaljšuje doseg, ki naj bi pri obeh avtomobilih znašal več kot 500 kilometrov. Cena osnovnega i4 je nekaj čez 57 tisočakov, M50 stane 71.500 evrov.
BMW je močan tudi na dveh kolesih. V tem tednu so nam predstavili tudi novi električni skuter CE 04, ki nosi tudi podpis idrijske Hidrie, saj so ga razvili skupaj, zanj pa dobavljajo varjene okvirje.
Za poseben namen pa so v Sloveniji predelali motocikel BMW R18, ki je dobil povsem nov izgled z nekaterimi unikatnimi komponentami. S svetlečim napisom Empathy na bloku agregata bo potoval po Sloveniji za dober namen. Spodbujal bo namreč k nakupu izdelkov istoimenske kolekcije, ki obsega moške in ženske puloverje in majice ter kape in obeske za ključe. Izdelke je možno naročiti preko društva Never Give Up, izdelki pa bodo na voljo tudi pri pooblaščenih trgovcih BMW Motorrad. Izkupiček od prodaje bo v celoti namenjen Lani Nini Markelj, ki je lani maja padla s kolesom in utrpela hude poškodbe glave. Sredstva gredo za njeno rehabilitacijo in prilagoditev življenjskih pogojev. Mi smo prepričani, da bo Lani uspelo.
Avtomobilski saloni – vsi vemo, da se jim zadnje čase slabo piše. Letošnja pomladanska Ženeva je odpadla, osredni jesenski evropski salon pa je doživel kar nekaj sprememb. Najprej - ne bo več v Frankfurtu, temveč v Munchnu, manjkala bo kopica avtomobilskih znamk, spremenjena pa bo tudi vsebina. Andrej Brglez razloži, da je logično, da sejmi doživljajo take korenite spremembe, saj se spreminja celotna mobilnost.
Spomnimo se, v nekdanji "Jugi" je pred 40, 50 leti veliko pomenilo, če je nekdo imel recimo golfa, ki je bil nemški. Koliko je dandanes še pomembno, da je recimo golf izdelan v Nemčiji, Fiat v Italiji, pa Renault v Franciji. Je kaj drugače, če so avtomobili izdelani recimo v Španiji, Turčiji, na Poljskem, ali recimo v Južni Ameriki? V bistvu pa gre za to, da določene komponente za vse znamke avtomobilov (ali pa vsaj za večino) izdelujejo ene in iste tovarne, ki so na Tajskem, v Koreji, na Kitajskem. Ali je potem za kupca sploh še pomembna informacija, kje je avtomobil izdelan? Andrej Brglez pravi, da kupce seveda to še vedno zanima, čeprav v resnici vedo, da posamezne komponente avtomobilov prihajajo iz vseh koncev sveta.
Pred dnevi je začela veljati novela Zakona o pravilih cestnega prometa. Sprememb je kar nekaj – o nekaterih se pogovarjamo glasneje, o drugih manj, se nam morda zdijo manj pomembne ali pa bolj sprejemljive. Andrej Brglez o nekaterih, in še razmišljanje o tem, kakšen smisel ima pravzaprav višanje ali pa tudi nižanje kazni.
Pred dnevi je začela veljati novela Zakona o pravilih cestnega prometa. Sprememb je kar nekaj – o nekaterih se pogovarjamo glasneje, o drugih manj, morda se nam zdijo manj pomembne ali pa bolj sprejemljive. Kakšen smisel ima višanje ali pa tudi nižanje predpisanih kazni za prometne prekrške? Kako se bodo slovenski vozniki navadili zavijanja desno ob rdeči luči v križiščih? Gost oddaje je Andrej Brglez iz AMZS.
Olimpijske igre so mimo. Nedvomno velik zalogaj za organizatorje, ob tem pa je treba poudariti, da je tudi transport ena od pomembnih dejavnosti ob takem dogodku. Običajno je, da prevzame nalogo eden izmed avtomobilskih proizvajalcev, najpogosteje je to kakšna od domačih znamk. To je dobrodošel poligon za promocijo znamke ali določenih modelov znamke, poudarjata Janez Martinčič in Andrej Brglez, ki je v potrditev tega segel nekaj olimpijad nazaj v zgodovino.
Električni avti – ko omenimo tovrstna vozila, pravzaprav vedno pomislimo na baterijo, na njeno kapaciteto, na čas polnjenja, na doseg. Pred leti se je že kar na glas govorilo o možnosti, da baterije kupec vozila ne bi kupil, ampak bi se pripeljal na določeno mesto, kjer bi se prazno baterijo odstranilo in jo nadomestilo z novo. Potem je ta ideja zamrla, ta možnost takrat še nekako ni bila realna. Zdaj se je marsikaj spremenilo, možnost take hitre menjave baterij bi lahko bila praktična, razlaga Andrej Brglez.
Imena, nazivi oziroma oznake za modele avtomobilov, to je – lahko bi rekli, kar cela znanost. Zgodovina teh poimenovanj je seveda tudi že zelo dolga, saj je bilo različnih avtomobilov oziroma modelov kmalu toliko, da jih je bilo treba nekako ločevati. Znamke imajo pri tem različne prijeme, različne načine, veliko jih uporablja številke, veliko črke, nekateri različna imena, včasih so poimenovanja manj razumljiva, včasih celo nerodna, vsekakor pa drži, da se oznake oziroma imena določa sistematsko in skrbno, nič ni slučajno.
V občini Kočevje bodo jeseni začeli z izvajanjem zanimivega pilotnega projekta prevozov na zahtevo. Gre za nadgradnjo storitev Sopotnikov, ki je bila namenjena brezplačnim prevozom starostnikov, mobilnostna rešitev Toyota GO pa bo na voljo vsem občanom. Želijo zagotoviti večjo mobilnost in možnost trajnostnega načina potovanja po obsežni občini in številna odmaknjena naselja in vasi bolje povezati z mestom. Ankete so pokazale, da so občani za projekt prevozov na zahtevo zainteresirani.
Vročina deluje na vse, ne samo na motoriste, in vrsta je za vse, ne samo za avtomobiliste.
Počasi se le nekako – vsaj začasno odpirajo možnosti za potovanja, za počitnice, bo pa vseeno način preživljanja dopusta oziroma način potovanja, kot kaže, malo drugačen kot je bil pred korono. Ljudje ne bodo potovali zelo daleč, potovalo pa se bo spet več z avtomobili, avtodomi, prikolicami, motorji.
Kopica asistenčnih sistemov, ki se je v zadnjih letih naselila v osebne avtomobile in počasi najavlja tudi avtonomno vožnjo, se počasi seli tudi v motocikle. Pravzaprav si težko predstavljamo, da motocikel sam stoji in čaka, da sedemo nanj, potem pa povsem sam tudi pelje. Ampak, pustimo zdaj to kar malo futurističnO prihodnost in preverimo, kaj vse nudi današnji najmodernejši motocikel za več udobja, predvsem pa za več varnosti. Andrej Brglez poudarja, da sta zelo dobrodošla recimo aktivni tempomat in pa zavorni sistem, ki omogoča varno zaviranje tudi ko je motocikel nagnjen. Sicer pa je današnji motocikel tudi že sposoben povsem avtonomne vožnje.
Najprej se zapeljemo s še enim "blagim" hibridom - v novi fordovi kugi dizlskemu motorju pomaga električna baterija. Pozdravimo prihod nove električne Škode enyaq iV (njen bratranec pri Volkswagnu je ID.4), zabeležimo nadaljevanje elektrifikacije pri Peugeotu (z modeloma e-208 in e-2008) in še enkrat poudarimo, da so otroški varnostni sedeži vse boljši, a še vedno se najde kakšen z napako.
Zadnjič smo ugotavljali, da električni avtomobili za nekatere uporabnike že danes lahko predstavljajo morda kar najbolj ugodno možnost mobilnosti. Odvisno, koliko in kako se vozimo, pa od možnosti polnjenja in še od česa. Hibridni pogon pa je naslednja možnost, ki je spet za določen krog uporabnikov lahko prava izbira. Hibridni plaz je pravzaprav sprožil en človek, in sicer pred skoraj 30 leti. Še danes pa mnogi kupci gledajo na to kombinacijo pogona nekoliko postrani, ugotavlja tudi Andrej Brglez.
Raziskava Evropske potrošniške organizacije BEUC in devetih nacionalnih organizacij članic, med njimi tudi ZPS, je pokazala, da je lahko električni avtomobil že danes pravzaprav najbolj pravičen pogonski sistem, kot so zapisali. V prihodnjih letih naj bi bilo to še bolj očitno.
Prometni tokovi in navade so se v teh koronskih časih spremenile, mobilnostne navade so se prilagodile situaciji. Ponekod je občasno zamrl tudi javni promet in marsikje se je osebni avtomobil spet izkazal kot nujno, ponekod kar edino prometno orodje. Manj prometnega vrveža so marsikje zaznale tudi živali in se približale naseljem ter prišle tudi na ceste. Čeprav torej pogosto napovedujemo, da se osebni avtomobili počasi umikajo, predvsem ko osebna lastnina, pa se je zdaj pokazalo, da je avtomobil ponekod zaradi posebnih situacij dobil tudi posebno vlogo. Razloži Andrej Brglez. Zapeljemo Evropski avto leta Toyoto yaris.
V minutah, ki jih namenjamo mobilnosti, tokrat pogledamo daleč nazaj v zgodovino. Prvega maja pred 135 leti je v ZDA več kot pol milijona delavcev protestiralo na ulicah in zahtevalo sprejetje osemurnega delavnika. Kasneje se je z razvojem avtomobilske industrije, se pravi najprej v Fordovih tovarnah, začelo dogajati tudi na področju delavskega avtomobilskega gibanja. Andrej Brglez bo še enkrat spomnil, kako poseben in čudaški, tudi rasističen je bil Henrry Ford tudi v odnosu do delavcev. Če kdo v tovarni samo omeni sindikat, bo tekla kri, je rekel. In je tudi zares tekla.
Ko so se pojavili prvi avtomobili, so bili zanimivi predvsem zato, ker so to bila vozila, ki so se lahko sama premikala, so imela lastni pogon. Spreminjala se je tudi oblika, zunanjost, avtomobili so bili vse manj podobni kočijam. Ko je proizvodnja postala hitrejša, ko so se pojavili tekoči trakovi, je bilo treba prilagoditi tudi barvanje avtomobilov. Andrej Brglez nas bo spomnil, da je iz tistega časa zanimiv podatek, da je tudi pri barvanju avtomobilov imel veliko vlogo Henrry Ford. Znana je njegova izjava, da ljudje lahko kupijo kakršnega koli Forda, le da je črn. Šel je celo tako daleč, da je vsem, ki bi morda Forda pobarvali v kakšno drugo barvo kot črno, grozil, da jim ne bo več veljala garancija.
Raziskave kažejo, da kupci avtomobilov še vedno premalo poznajo asistenčne sisteme, pa tudi, da jim še ne zaupajo.
Bojan Križaj trdi, da ga na cesti pač ne more nihče več sprovocirati in da ni nikogar, ki bi se mu moral dokazovati.
V teh dneh imajo spet veliko veselja motoristi. Po dolgi in dolgočasni zimi se je otoplilo in sezona se začenja. Statistika potrjuje, da vsaka motoristična sezona prinese tudi določeno število nesreč; žal vedno beležimo tudi nekaj nesreč s smrtnim izidom, veliko je tudi ponesrečenih. Vzrokov je več, veliko motoristov samih naredi kakšno napako ali neumnost, pogosto pa so krive okoliščine in dogodki, na katere nimajo vpliva. Kar zadeva poškodbe ponesrečencev, travmatolog doktor Uroš Tominc poudarja, da imajo najhujše posledice poškodbe glave in hrbtenice. Motorist Bojan Križaj pa v nekaj besedah strne vso znanost motociklističnega udejstvovanja, pravi, da ga na cesti pač ne more nihče več sprovocirat in da ni nikogar, ki bi se mu moral dokazovati.
Neveljaven email naslov