Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Vedno več tankov in vedno manj avtomobilov

02.04.2022

Težave – take in drugačne se zadnje čase kopičijo na mnogih področjih našega življenja, a ker se v naših minutah ukvarjamo predvsem z mobilnostjo oziroma z vsem, kar je z njo povezano, bomo spomnili na nekatera dejstva, ki zadevajo to področje. Nad vse, kar se je kopičilo in povzročalo težave v avtomobilski industriji, se je zdaj zgrnila še vojna na evropskih tleh, ki ima in bo še imela izjemno negativne posledice, ki jih bomo čutili še kar nekaj časa. Andrej Brglez nas spomni, da ima bivša Sovjetska zveza (tudi z Ukrajino) bogato zgodovino, kar zadeva avtomobilsko industrijo. Tako Rusija kot Ukrajina sta bogati s surovinami, ki so pomembne za proizvodnjo avtomobilov, poleg tega se tam proizvaja (ali se je proizvajalo) nekatere komponente, ki so bistvene za delovanje avtomobilov. Motnje v proizvodnji teh imajo za posledico, da se avtomobili proizvajajo v manjših količinah ter se zato tudi dražijo.

V Rusiji in Ukrajini se proizvaja (ali se je proizvajalo) nekatere komponente, ki so bistvene za delovanje avtomobilov.

Težave – take in drugačne se zadnje čase kopičijo na mnogih področjih našega življenja, a ker se v naših minutah ukvarjamo predvsem z mobilnostjo oziroma z vsem, kar je z njo povezano, bomo spomnili na nekatera dejstva, ki zadevajo to področje. Nad vse, kar se je kopičilo in povzročalo težave v avtomobilski industriji, se je zdaj zgrnila še vojna na evropskih tleh, ki ima in bo še imela izjemno negativne posledice, ki jih bomo čutili še kar nekaj časa. Andrej Brglez nas spomni, da ima bivša Sovjetska zveza (tudi z Ukrajino) bogato zgodovino, kar zadeva avtomobilsko industrijo. Tako Rusija kot Ukrajina sta bogati s surovinami, ki so pomembne za proizvodnjo avtomobilov, poleg tega se tam proizvaja (ali se je proizvajalo) nekatere komponente, ki so bistvene za delovanje avtomobilov. Motnje v proizvodnji teh imajo za posledico, da se avtomobili proizvajajo v manjših količinah ter se zato tudi dražijo.

Pri BMW-ju se zadnje čase veliko dogaja. Cel kup je svežih ali vsaj osveženih modelov, seveda gledajo tudi v električno prihodnost. I3 je star že skoraj 10 let, vendar model z majhnimi proizvodnimi količinami pravzaprav nikoli ni bil dobičkonosen, ga tudi ni videti v prihodnosti. Električni različici sta dobila modela X3 in serija 4, pred kratkim pa se je pojavil še prestižni iX. Po tem, ko smo se pobližje spoznali z njim, lahko povemo, da je BMW s tem prepoznavnim modelom pokazal, kakšne so njihove vrhunske električne pogonske rešitve, ki se bodo pojavljale (oziroma se že) tudi v njihovih drugih modelih. iX poleg tega, da je električni in da premika dve toni in pol težko vozilo izjemno hitro, a tudi izjemno udobno (dva elektromotorja zmoreta skupaj 385 kilovatov sistemske moči), tudi sicer je poln nekih rešitev in posebnosti, ki ga naredijo prestižnega in udobnega. Kot bi sedel v manjši dnevni sobi, ki je izjemno natančno in domišljeno opremljena in izdelana, na sedežih, katerih usnje je izdelano iz oljčnih listov. Ničesar ni slišati, le glasbo iz sistema 30 zvočnikov, če želimo. Ko se avtomobilu približamo, se osvetli, kot da bi nas hotel pozdraviti; ko hočemo izstopiti, se vrata odpro s pritiskom na stikalo. Skratka, res veliko drobnih dobrot in posebnosti, nekatere zahtevajo kar malo privajanja. Če iX-a z mesta ne poganjamo posebej silovito (če ga pohodimo odločno, imamo pri speljevanju občutek, kot da nas je od zadaj zadel tovornjak), potem se da doseči povprečje porabe približno 23 kilovatnih ur na 100 kilometrov, kar tudi v zimskih razmerah pomeni (preverjeno) doseg blizu 450 kilometrov, poleti bi seveda lahko šlo še dlje. Vozilo se da polniti z močjo 200 kilovatov, na ultrahitri polnilnici v desetih minutah pridobimo 120 kilometrov dosega. Prestižnega skoraj 5 metrov dolgega električnega SUV-ja, ki je lahko športnik ali dnevna soba na kolesih, in ki stane že v osnovni verziji več kot 100 tisočakov, pri BMW-ju zagotovo v prihodnosti ne vidijo kot vozilo, ki bi ga prodajali kot sveže žemljice. Je pa iX zagotovo izložba BMW-jevih idej in rešitev za električno prihodnost.

Del BMW-jevih električnih snovanj so vgradili v naslednja dva modela, ki smo ju imeli priložnost zapeljati nekaj prvih kilometrov. Bavarci razmišljajo, da so štirivratni kupeji mnogo bolj primerni za električno mobilnost kot recimo precej višji športni terenci. Električnega i4 so postavili na enako platformo kot dizelsko ali bencinsko serijo 4, tudi po izgledu ni kaj dosti razlike, spoznamo ga lahko po malo drugačnih ledvičkah spredaj. Več drugačnosti je v kabini, ki je v veliki meri povzeta po prej omenjenem električnem iX-u. i4 eDrive40 ima 250 kilovatni električni motor zadaj, i4 M50 pa ima pogon na obe osi, sistemska moč pa znaša kar 400 kilovatov, kar pomeni izjemen pospešek manj kot 4 sekunde do hitrosti 100 km/h, se pravi primerjavo z najzmogljivejšimi BMWji z oznako M. i4 ima vgrajenih več kot 40 asistenčnih sistemov, med drugim avto sam prilagaja rekuperacijo in zaviranje avtomobila in s tem podaljšuje doseg, ki naj bi pri obeh avtomobilih znašal več kot 500 kilometrov. Cena osnovnega i4 je nekaj čez 57 tisočakov, M50 stane 71.500 evrov.
BMW je močan tudi na dveh kolesih. V tem tednu so nam predstavili tudi novi električni skuter CE 04, ki nosi tudi podpis idrijske Hidrie, saj so ga razvili skupaj, zanj pa dobavljajo varjene okvirje.

Za poseben namen pa so v Sloveniji predelali motocikel BMW R18, ki je dobil povsem nov izgled z nekaterimi unikatnimi komponentami. S svetlečim napisom Empathy na bloku agregata bo potoval po Sloveniji za dober namen. Spodbujal bo namreč k nakupu izdelkov istoimenske kolekcije, ki obsega moške in ženske puloverje in majice ter kape in obeske za ključe. Izdelke je možno naročiti preko društva Never Give Up, izdelki pa bodo na voljo tudi pri pooblaščenih trgovcih BMW Motorrad. Izkupiček od prodaje bo v celoti namenjen Lani Nini Markelj, ki je lani maja padla s kolesom in utrpela hude poškodbe glave. Sredstva gredo za njeno rehabilitacijo in prilagoditev življenjskih pogojev. Mi smo prepričani, da bo Lani uspelo.


Avtomobilsko prometne minute

866 epizod


Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.

Vedno več tankov in vedno manj avtomobilov

02.04.2022

Težave – take in drugačne se zadnje čase kopičijo na mnogih področjih našega življenja, a ker se v naših minutah ukvarjamo predvsem z mobilnostjo oziroma z vsem, kar je z njo povezano, bomo spomnili na nekatera dejstva, ki zadevajo to področje. Nad vse, kar se je kopičilo in povzročalo težave v avtomobilski industriji, se je zdaj zgrnila še vojna na evropskih tleh, ki ima in bo še imela izjemno negativne posledice, ki jih bomo čutili še kar nekaj časa. Andrej Brglez nas spomni, da ima bivša Sovjetska zveza (tudi z Ukrajino) bogato zgodovino, kar zadeva avtomobilsko industrijo. Tako Rusija kot Ukrajina sta bogati s surovinami, ki so pomembne za proizvodnjo avtomobilov, poleg tega se tam proizvaja (ali se je proizvajalo) nekatere komponente, ki so bistvene za delovanje avtomobilov. Motnje v proizvodnji teh imajo za posledico, da se avtomobili proizvajajo v manjših količinah ter se zato tudi dražijo.

V Rusiji in Ukrajini se proizvaja (ali se je proizvajalo) nekatere komponente, ki so bistvene za delovanje avtomobilov.

Težave – take in drugačne se zadnje čase kopičijo na mnogih področjih našega življenja, a ker se v naših minutah ukvarjamo predvsem z mobilnostjo oziroma z vsem, kar je z njo povezano, bomo spomnili na nekatera dejstva, ki zadevajo to področje. Nad vse, kar se je kopičilo in povzročalo težave v avtomobilski industriji, se je zdaj zgrnila še vojna na evropskih tleh, ki ima in bo še imela izjemno negativne posledice, ki jih bomo čutili še kar nekaj časa. Andrej Brglez nas spomni, da ima bivša Sovjetska zveza (tudi z Ukrajino) bogato zgodovino, kar zadeva avtomobilsko industrijo. Tako Rusija kot Ukrajina sta bogati s surovinami, ki so pomembne za proizvodnjo avtomobilov, poleg tega se tam proizvaja (ali se je proizvajalo) nekatere komponente, ki so bistvene za delovanje avtomobilov. Motnje v proizvodnji teh imajo za posledico, da se avtomobili proizvajajo v manjših količinah ter se zato tudi dražijo.

Pri BMW-ju se zadnje čase veliko dogaja. Cel kup je svežih ali vsaj osveženih modelov, seveda gledajo tudi v električno prihodnost. I3 je star že skoraj 10 let, vendar model z majhnimi proizvodnimi količinami pravzaprav nikoli ni bil dobičkonosen, ga tudi ni videti v prihodnosti. Električni različici sta dobila modela X3 in serija 4, pred kratkim pa se je pojavil še prestižni iX. Po tem, ko smo se pobližje spoznali z njim, lahko povemo, da je BMW s tem prepoznavnim modelom pokazal, kakšne so njihove vrhunske električne pogonske rešitve, ki se bodo pojavljale (oziroma se že) tudi v njihovih drugih modelih. iX poleg tega, da je električni in da premika dve toni in pol težko vozilo izjemno hitro, a tudi izjemno udobno (dva elektromotorja zmoreta skupaj 385 kilovatov sistemske moči), tudi sicer je poln nekih rešitev in posebnosti, ki ga naredijo prestižnega in udobnega. Kot bi sedel v manjši dnevni sobi, ki je izjemno natančno in domišljeno opremljena in izdelana, na sedežih, katerih usnje je izdelano iz oljčnih listov. Ničesar ni slišati, le glasbo iz sistema 30 zvočnikov, če želimo. Ko se avtomobilu približamo, se osvetli, kot da bi nas hotel pozdraviti; ko hočemo izstopiti, se vrata odpro s pritiskom na stikalo. Skratka, res veliko drobnih dobrot in posebnosti, nekatere zahtevajo kar malo privajanja. Če iX-a z mesta ne poganjamo posebej silovito (če ga pohodimo odločno, imamo pri speljevanju občutek, kot da nas je od zadaj zadel tovornjak), potem se da doseči povprečje porabe približno 23 kilovatnih ur na 100 kilometrov, kar tudi v zimskih razmerah pomeni (preverjeno) doseg blizu 450 kilometrov, poleti bi seveda lahko šlo še dlje. Vozilo se da polniti z močjo 200 kilovatov, na ultrahitri polnilnici v desetih minutah pridobimo 120 kilometrov dosega. Prestižnega skoraj 5 metrov dolgega električnega SUV-ja, ki je lahko športnik ali dnevna soba na kolesih, in ki stane že v osnovni verziji več kot 100 tisočakov, pri BMW-ju zagotovo v prihodnosti ne vidijo kot vozilo, ki bi ga prodajali kot sveže žemljice. Je pa iX zagotovo izložba BMW-jevih idej in rešitev za električno prihodnost.

Del BMW-jevih električnih snovanj so vgradili v naslednja dva modela, ki smo ju imeli priložnost zapeljati nekaj prvih kilometrov. Bavarci razmišljajo, da so štirivratni kupeji mnogo bolj primerni za električno mobilnost kot recimo precej višji športni terenci. Električnega i4 so postavili na enako platformo kot dizelsko ali bencinsko serijo 4, tudi po izgledu ni kaj dosti razlike, spoznamo ga lahko po malo drugačnih ledvičkah spredaj. Več drugačnosti je v kabini, ki je v veliki meri povzeta po prej omenjenem električnem iX-u. i4 eDrive40 ima 250 kilovatni električni motor zadaj, i4 M50 pa ima pogon na obe osi, sistemska moč pa znaša kar 400 kilovatov, kar pomeni izjemen pospešek manj kot 4 sekunde do hitrosti 100 km/h, se pravi primerjavo z najzmogljivejšimi BMWji z oznako M. i4 ima vgrajenih več kot 40 asistenčnih sistemov, med drugim avto sam prilagaja rekuperacijo in zaviranje avtomobila in s tem podaljšuje doseg, ki naj bi pri obeh avtomobilih znašal več kot 500 kilometrov. Cena osnovnega i4 je nekaj čez 57 tisočakov, M50 stane 71.500 evrov.
BMW je močan tudi na dveh kolesih. V tem tednu so nam predstavili tudi novi električni skuter CE 04, ki nosi tudi podpis idrijske Hidrie, saj so ga razvili skupaj, zanj pa dobavljajo varjene okvirje.

Za poseben namen pa so v Sloveniji predelali motocikel BMW R18, ki je dobil povsem nov izgled z nekaterimi unikatnimi komponentami. S svetlečim napisom Empathy na bloku agregata bo potoval po Sloveniji za dober namen. Spodbujal bo namreč k nakupu izdelkov istoimenske kolekcije, ki obsega moške in ženske puloverje in majice ter kape in obeske za ključe. Izdelke je možno naročiti preko društva Never Give Up, izdelki pa bodo na voljo tudi pri pooblaščenih trgovcih BMW Motorrad. Izkupiček od prodaje bo v celoti namenjen Lani Nini Markelj, ki je lani maja padla s kolesom in utrpela hude poškodbe glave. Sredstva gredo za njeno rehabilitacijo in prilagoditev življenjskih pogojev. Mi smo prepričani, da bo Lani uspelo.


17.10.2020

E-Mobilnost postaja vsakdan

Za prihodnji teden je pri nas napovedan 7. simpozij E-mobility in 2. konferenca lokalne e-mobilnosti. Kot razlaga organizator Primož Lemež bo vsa stvar tokrat morala potekati preko internetnih povezav, kar je po eni strani tudi prednost, saj bo tako lahko sodelovalo nekaj strokovnjakov, ki sicer ne bi mogli priti na simpozij. Sicer gre pri nas na elektriko bolj počasi, a gre, trdi Lemež. Vozili smo električnega križanca tradicionalne angleške znamke MG, ki je že nekaj časa v kitajskih rokah. Pričakali pa smo tudi uradno predstavitev naslednjega električnega modela iz Volkswagna, to je ID.3. VW načrtuje do leta 2024 vložiti v razvoj električne mobilnosti 33 milijard evrov.


10.10.2020

Vodik lahko postane resna izbira

Če bi sklepali po medijski prisotnosti v zadnjem času, potem je zagotovo elektrika med pogonskimi gorivi v tem času najbolj aktualna in vroča. Andrej Brglez pa poudarja, da potekajo resna testiranja letal, ladij, tovornjakov in avtobusov na vodik. Če vodik kot pogonsko sredstvo prodre med te velike porabnike, potem bo zagotovo morala slediti tudi avtomobilska industrija. Fordov ranger wildtrack je atraktiven in zmogljiv poltovornjak, ki mu ob terenskih sposobnostih ne manjka tudi urbanih ambicij. Zabeležimo še prihod prenovljenega najbolj prodajanega Citroenovega modela C3.


03.10.2020

Črni ogljik je resen onesnaževalec

Andrej Brglez se sprašuje, koliko ljudi bi še sedelo po lokalih ob cestah, če bi se zavedali, kaj jim prinašajo izpušne cevi mimovozečih avtomobilov.


26.09.2020

Teden mobilnosti

Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.


19.09.2020

Znanilci sprememb v mestni mobilnosti

Ustvarjalci TV oddaje Avtomobilnost so pred dnevi povabili voznike električnih skirojev na poligon, kjer so se preizkušali v obvladovanju vožnje in reševali tudi nekatere situacije, ki se pojavljajo v vsakdanjem prometu in so lahko izjemno nevarne, recimo zaviranje v sili in izogibanje oviri s skirojem sta lahko kar zahtevna manevra. Udeleženci so delili svoje izkušnje, ki jih doživljajo v stiku z drugimi udeleženci in opozarjali na nedorečenost, kar zadeva status skirojev v prometu. Vesna Marinko iz Agencije za varnost prometa je poudarila, da je status skiroja najbolje zakonsko urejen v Nemčiji, pri nas je še veliko vprašanj, na katere nimamo odgovorov, zakon pa je v nastajanju. Andrej Brglez pa je poudaril, da so električni skiroji šele prvi znanilci sprememb v mobilnosti, ki nas v prihodnosti čakajo v mestih. Zaenkrat pa pri nas še vedno velja, da jaz pazim na vse okrog sebe in upam, da tudi vsi ostali pazijo name in potem lahko to prometno vozlišče različnih udeležencev in hitrosti kolikor toliko varno funkcionira.


12.09.2020

Kitajci ne marajo vonja po preznojenih nogavicah

Tokrat se bomo posvetili vonjavam v avtomobilski kabini. Te so seveda še kako pomembne za dobro počutje. Mnogi bi verjetno pritrdili, da imajo najraje "vonj po novem", čeprav bi ga natančneje pravzaprav težko definirali. Zanimivo je, da so Kitajci tisti, ki vonjav v avtomobilu ne marajo, radi imajo nevtralen vonj. Ustvarjanje različnih vonjev v avtomobilu je sicer prava znanost, tisti, ki so specializirani za ustvarjanje in ločevanje vonjev, so sposobni zaznavati tudi do 8000 različnih vonjav.


05.09.2020

Pol ure polnjenja, 470 kilometrov dosega in cena pod 30 tisočakov

Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.


29.08.2020

Slovenci vozimo relativno nove avtomobile

Pri Evropski zvezi avtomobilskih proizvajalcev so razkrili, da je bilo na cestah EU ob koncu leta 2018 več kot 267 milijonov vozil, največ v Nemčiji, nekaj več kot 47 milijonov. Takrat je bil povprečen avto star 10,8 leta. Najstarejše avte vozijo v Litvi, Estoniji in Romuniji, starejše od Slovencev vozijo tudi Španci, Portugalci, Italijani, Grki, Hrvati. Daleč najmlajše avte vozijo v Luksemburgu, pa v Veliki Britaniji in Avstriji. Pri nas imamo sicer občutek, da je naš vozni park precej star, a je bila leta 2018 povprečna starost avtomobila v Sloveniji 10,1 leta, torej je bil celo nekaj mlajši od povprečja. Kar zadeva povprečje vozil na tisoč prebivalcev, pa je Slovenija s številko 652 celo na sedmem mestu v EU – evropsko povprečje je 610 motornih vozil. Številke so morda na nek način kar malo presenetljive, ampak Andrej Brglez ugotavlja, da obstajajo vzroki za to. Pogledati je treba nekaj deset let nazaj.


22.08.2020

V Francoski vasici se vsi vozijo na elektriko

Digitalna tehnologija je v avtomobile prinesla uravnavanje funkcij na dotik. Lahko rečemo, da se je s tem začela nova doba, ponujajo se nove rešitve, nešteto funkcij, praktično vse, lahko upravljamo na zaslonu na dotik. K razmisleku o tem, kaj lahko prinesejo posledice upravljanja na zaslonih na dotik, je Andreja Brgleza navedla nedavna nesreča avtomobila Tesla Model 3 v Nemčiji oziroma razsodba tamkajšnjega sodišča po tem. Pogledamo tudi v vasico, kjer se vsi vozijo na elektriko, potem sedemo na – kot pravi Marko Radmilovič, 850 kubično kobilico in nato še v robustnega terenca, ki vas za 20 tisočakov brez sramu in težav zapelje tudi po avtocesti. Opozorimo tudi, da stlačiti pohištvo v avtomobil pogosto ni enostavno, prevoz pa je lahko tudi nevaren.


08.08.2020

Pes dobro vpliva na voznika

Pravzaprav je vseeno, v kakšnem avtomobilu prevažamo psa – no, prav je že, da ima dovolj prostora oziroma se počuti kolikor toliko v redu. Tokrat spomnimo na dejstvo, da se ljudje drugače obnašajo za volanom, se bolje počutijo, so bolj previdni, če prevažajo v avtomobilu psa. Da psi, dobro, pomirjujoče, vplivajo na voznike, so pokazale raziskave. V tem je prav gotovo nekaj resnice, pritrjuje tudi Andrej Brglez. Zapeljemo se s Suzukijem SX4 s-cross, ki je opremljen z mehkim hibridom.


01.08.2020

Hibrid ni eden, hibridov je več

Dizel, bencin, zadnje čase še elektrika – to so osnovne pogonske možnosti, ki jih poznamo in so nam razumljive. Tudi za hibride ste vsi seveda slišali, mnogi nekatere tudi poznate, najbolj zagotovo toyotine, ki so na tržišču že več kot 20 let. Spomniti pa moramo, da je zdaj je precej proizvajalcev, ki ponujajo hibridna vozila in da so med njimi tudi kar precejšnje razlike. Ker je tudi oznak kar nekaj, se prav lahko med vsemi temi kraticami tudi z lahkoto zmedemo. Andrej Brglez razloži, da v osnovi poznamo tri hibridna vozila: hibridno električno vozilo, priključno hibridno električno vozilo in mehko električno hibridno vozilo. Posvetimo se tudi novemu vozilu, ki je za mnoge Slovence še vedno avtomobil številka ena, za mnoge že več kot 40 let. Golf morda za koga v zadnji osmi generaciji celo ne bo najboljši, je pa zagotovo s svojo digitaliziranostjo avtomobil prihodnosti, da ne rečemo avtomobil iz prihodnosti.


25.07.2020

Asistenčnim sistemom še ne zaupamo

Doktorica Darja Topolšek s Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru je skupaj s študenti izpeljala raziskovalni projekt z naslovom Prometno varnostni vidik asistenčnih sistemov v osebnih avtomobilih. Ugotovljeno je bilo, da kupci premalo poznajo asistenčne sisteme. Kar zadeva prodajalce v avtomobilskih salonih, jih večina trdi, da sisteme dobro poznajo, v resnici pa njihovo znanje ni tako zelo široko in jih potencialnim kupcem premalo natančno predstavljajo. Pogosto so mnogi varnostni sistemi skupaj v paketu z še drugimi dodatki, ki jih sicer kupec ne bi izbral. Ugotovljeno je bilo tudi, da večina kupcev asistenčnim sistemom še ne zaupa. Andrej Brglez poudarja, da se mnogi kupci potem, ko določen sistem spoznajo in ga preizkusijo (recimo radarski tempomat) navdušijo nad njim in se jim zdi nujno, da ga imajo. Vozil nas je Nissanov novi mali posebnež juke, ki je večji in udobnejši od predhodnika.


18.07.2020

Asistenčni sistemi na dveh kolesih

Asistenčni sistemi v osebnih avtomobilih – na to temo smo na Valu 202 že marsikaj povedali. Logično je, da se zdaj večina sistemov, ki pomagajo pri vožnji, jo naredijo bolj varno, včasih tudi bolj zabavno, seli tudi v motocikle. A vozilo na dveh kolesih je vseeno drugačno, tako se vsega ne da enostavno preseliti iz avtomobilov v motocikle, na primer zaviranja v sili, ki je v avtomobilih zelo uporabno in učinkovito. Eden takih modernih športno potovalnih motociklov je prav gotovo tudi BMW z oznako R 1250 RS. Tega je preizkušal Marko Radmilovič. Več o asistenčnih sistemih pa pove Andrej Brglez.


11.07.2020

Novosti iz Forda, Audija in Toyote

Argumenti, ki so fordovo kugo v zadnjem desetletju naredili tako popularno, so prostornost, prilagodljivost in velika izbira tako različic opreme, kot izbire agregatov in menjalnikov. Pri novem Audiju A3 ob odpiranju vrat sistem izstopajočega opozori na nevarnost od zadaj – radar zaznava premikanje 70 metrov daleč. Pri Toyoti so predstavili proace city. Gre za vozilo, ki ga že poznamo iz skupine PSA, torej berlingo oziroma rifter, pa tudi Opel combo life sodi v to skupino ožjih sorodnikov. Na voljo sta dve dolžini, v tovorni različici je 3,3 oziroma 4,3 kubičnega metra prostora, tako lahko tovorna različica sprejme dve evropaleti. V potniški različici je pri obeh dolžinah možno izbrati 5 ali 7 sedežev.


04.07.2020

Kako natančni smo lahko pri napovedovanju mobilnosti v prihodnosti?

Kako natančni smo lahko pri napovedovanju mobilnosti v prihodnosti? Vemo da bo tudi jutri pomembna. Celo ključna. Na kaj najprej pomislimo, ko rečemo, da bo popolnoma drugačna. Da bo elektrificirana. Pa povezana, deljena in avtonomna. Pa je to res vse kar lahko vemo o prihodni mobilnosti. Janez Martinčič in Andrej Brglez povesta, da vemo še veliko več, a da bo treba novo prihodnost najprej tudi živeti v posebnem mestu - laboratoriju, ki ga na Japonskem gradi Toyota in v katerem se bodo ljudje naučili živeti z roboti. Ne samo avtomobilskimi, ampak tudi s številnimi drugimi.


30.12.2021

APM 1. 1. 2022

Med vsemi dobrotami, ki jih prinaša nova octavia, posebej omenimo, da je to prva Škoda s prikazovalnikom »head-up«, z elektronskim načinom pretikanja samodejnega menjalnika, prvič tudi s tripodročno klimatsko napravo, ponuja pa tudi matrične žaromete LED. Beležimo tudi prihod novega Suzukijevega ignisa. Zapeljal pa nas je Volkswagen tiguan "Allspace", ki je imeniten in prostoren prevoznik.


27.06.2020

Ali smo pripravljeni na avtonomno vožnjo

Mnogi od nas še niso pripravljeni, da bi izpustili volan svojega vozila iz rok in prepustili upravljanje robotu. A avtonomna vožnja se napoveduje, prihaja. Andrej Brglez poudarja, da sta poti v avtonomno vožnjo dve: prva, tehnološka, bo hitra, tista druga, ki se ima zgoditi v naših glavah, pa bo bolj počasna. Vozili smo Nissan X-trail z dizlom in bencinarjem. Volkswagen predstavlja novi arteon, tudi v različici Shooting Brake, Opel napoveduje prihod nove mokke.


20.06.2020

Prevoz koles na avtomobilu

Danes spet na kolo, pravzaprav ga bomo tokrat najprej pritrdili na nosilec na našem avtomobilu. Pri tem opravilu moramo biti kar natančni, saj ima vožnja s kolesom na strehi ali pač na nosilcu zadaj svoje zakonitosti. Pred vožnjo moramo preveriti tlak v pnevmatikah – dodatna obtežitev pač zahteva prilagoditev. Vožnja s kolesi na strehi ali na nosilcu zadaj pa nato zahteva tudi dodatno pozornost, saj se obnašanje vozila v določenih situacijah lahko kar občutno spremeni. O povpraševanju in primerni izbiri nosilcev za kolesa bo spregovoril Luka Bobnar iz Thule Store iz Ljubljane, naj moramo biti še posebej pozorni ob prevažanju koles na avtomobilu pa bo opozoril Andrej Brglez.


13.06.2020

Andrej Brglez: Mobilnost jutrišnjega dne mora biti javno dobro

O prometu nikakor ne moremo razmišljati kot o nekakšni samostojni stvari, ki ne vpliva na druga področja družbenega življenja. Med karanteno smo lahko videli, kako hitro smo v mestih zadihali čistejši zrak, ker je bilo avtomobilov na cesti znatno manj. Podobno promet vpliva tudi na druga področja družbenega življenja. O tem, kako vpliva in kakšna prihodnost premikanja nas čaka, se je Jan Grilc pogovoril z Andrejem Brglezom, opazovalcem mobilnosti in strokovnim sodelavcem Vala 202 za področje prometa.


13.06.2020

Gremo mi na elektriko

Korona virus je, kar zadeva avtomobilski trg, še najmanj škode povzročil na področju električnih vozil, kar je po svoje logično, saj povpraševanje za zdaj še krepko presega ponudbo. Ponekod se je v tem času povpraševanje po električnih vozilih celo občutno povečalo, recimo v Nemčiji. Pri nas trg električnih vozil trenutno obsega približno 2.000 vozil in raste iz leta v leto. Primož Lemež, ki že vrsto let pozorno spremlja razvoj trga električnih vozil, ugotavlja, da je pri nas infrastruktura več kot zadostna, nered pa vlada pri polnjenju baterij.


Stran 9 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov