Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letošnje šolsko leto je bilo za srednješolca Vida povsem drugačno od lanskega, ko je moral veliko honorarno delati, da so z družino sploh lahko plačevali stroške, ko je sanjal o lastnem kovčku z orodjem, nujnim za praktičen del šolanja in vsaj kakšni brezskrbni uri druženja s prijatelji. Družini je namreč znova, že petič grozila selitev, negotovo pa je bilo, ali bo srednjo šolo sploh lahko končal. Leto kasneje prav zaradi pomoči poslušalcev že načrtuje šolanje na fakulteti!
Ni mu več treba delati in lagati zaradi izostankov v šoli. Prihodnost se mu zdi svetla
“Popolnoma drugače živimo. Opravljam morda le še en odstotek vsega dela, ki sem ga lani, veliko sem pri pouku, zdravje je neprimerno boljše, celo preselili smo se v večje, a cenejše stanovanje. Živim čisto drugačno življenje, veliko več se družim s prijatelji, nekajkrat smo bili celo v kinu in na izletih. Počasi poskušam nadomestiti vse, kar sem v minulih letih zamudil,” je dogajanje v zadnjem letu na kratko povzel srednješolec Vid, ki smo ga predstavili ob koncu lanskega šolskega leta. Njegova družina je namreč zaradi brezposelnosti staršev izgubila stanovanje, preživeli so deložacijo in še tri selitve. Da bi lahko obdržali vsaj zadnje, najemniško stanovanje, je moral kot srednješolec še veliko honorarno delati. Pri pouku je bil le redko, prešolal se je in izgubil dva letnika, zelo pa je trpelo tudi njegovo zdravje. Svoje želje po izobraževanju je moral močno zmanjšati.
“Pomoč je bila res obsežna, dobili smo veliko hrane in vsega drugega, tudi zbrani denar nam je zelo veliko pomagal. Z njim smo poplačali skoraj vse dolgove in se preselili v večje, a cenejše stanovanje. Tam se počutimo res izvrstno in veseli smo, da smo po toliko selitvah in nenehnem strahu, kdaj bo spet treba drugam, našli prostore, ki smo jih lahko najeli dolgoročno. Spet imamo dom. Po dolgem času znova jemo skupaj za isto mizo, ker imamo dovolj hrane za vse tri … Ljudje so res fantastični!”
“Zelo mi je odleglo tudi, da sem lahko spregovoril o svoji stiski, povedal za svojo bolečino in bil slišan, čeprav anonimno. Vedel sem, da nekdo tam zunaj razume, kako težko mi je. Tudi moje zdravje se je zelo popravilo.”
“Veliko več sem pri pouku, profesorji so me zelo pohvalili. Nisem pričakoval, da se bom še kdaj tako dobro razumel z njimi, saj je bilo v minulih letih pri nekaterih res veliko nerazumevanja za mojo stisko. Pa tudi s sošolci se veliko več družimo, letos sem bil celo na šolski ekskurziji in je bilo fantastično! Najpomembneje pa je, da mi ni treba več lagati o tem, zakaj sem manjkal, pa tudi oni me ne zafrkavajo več zaradi nenehnih odsotnosti. Prav lepo se imamo.”
Laže mi je zjutraj vstati z zavedanjem, da lahko grem v šolo brez slabe vesti, da se mi ni treba spraševati, ali ne bi bilo bolje, da grem raje delat, ker je že toliko položnic neplačanih. Veliko laže je tudi po šoli, naredim domače naloge, se naučim snov in potem sem prost.
“Veliko več se družim s prijatelji, in ker imam čas, da pomagam v krajevnem študentskem klubu, so me celo povabili na izlet v Latvijo, popolnoma zastonj. Tega se res neizmerno veselim. Noro lepo leto je za menoj!”
“Ker sem delal, nisem bil upravičen do štipendije in tudi letos nisem. Je pa mojo zgodbo slišal neki gospod in mi za to leto podaril štipendijo, ki mi je res veliko pomenila in mi pomagala, da sem imel denar za vozovnico, šolske potrebščine, pa še za plačilo kakšne položnice je ostalo. Veliko manj bremena sem nosil zaradi tega, veliko manj sem delal. Pravzaprav delam le še toliko, da vem, kje sem, da se ne razpustim in ne začnem divjati naokoli,” se šali Vid.
“Prihodnost je zdaj res svetla in lepa in pričakujem jo z odprtimi rokami. Načrtujem celo študij na fakulteti. Ne vem še, za katero bi se odločil, a zagotovo bom študiral. Nikoli si nisem mislil, da mi bo kdaj dana taka možnost glede na to, kako težko smo živeli. Zdaj pa se tega zelo veselim.”
552 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Letošnje šolsko leto je bilo za srednješolca Vida povsem drugačno od lanskega, ko je moral veliko honorarno delati, da so z družino sploh lahko plačevali stroške, ko je sanjal o lastnem kovčku z orodjem, nujnim za praktičen del šolanja in vsaj kakšni brezskrbni uri druženja s prijatelji. Družini je namreč znova, že petič grozila selitev, negotovo pa je bilo, ali bo srednjo šolo sploh lahko končal. Leto kasneje prav zaradi pomoči poslušalcev že načrtuje šolanje na fakulteti!
Ni mu več treba delati in lagati zaradi izostankov v šoli. Prihodnost se mu zdi svetla
“Popolnoma drugače živimo. Opravljam morda le še en odstotek vsega dela, ki sem ga lani, veliko sem pri pouku, zdravje je neprimerno boljše, celo preselili smo se v večje, a cenejše stanovanje. Živim čisto drugačno življenje, veliko več se družim s prijatelji, nekajkrat smo bili celo v kinu in na izletih. Počasi poskušam nadomestiti vse, kar sem v minulih letih zamudil,” je dogajanje v zadnjem letu na kratko povzel srednješolec Vid, ki smo ga predstavili ob koncu lanskega šolskega leta. Njegova družina je namreč zaradi brezposelnosti staršev izgubila stanovanje, preživeli so deložacijo in še tri selitve. Da bi lahko obdržali vsaj zadnje, najemniško stanovanje, je moral kot srednješolec še veliko honorarno delati. Pri pouku je bil le redko, prešolal se je in izgubil dva letnika, zelo pa je trpelo tudi njegovo zdravje. Svoje želje po izobraževanju je moral močno zmanjšati.
“Pomoč je bila res obsežna, dobili smo veliko hrane in vsega drugega, tudi zbrani denar nam je zelo veliko pomagal. Z njim smo poplačali skoraj vse dolgove in se preselili v večje, a cenejše stanovanje. Tam se počutimo res izvrstno in veseli smo, da smo po toliko selitvah in nenehnem strahu, kdaj bo spet treba drugam, našli prostore, ki smo jih lahko najeli dolgoročno. Spet imamo dom. Po dolgem času znova jemo skupaj za isto mizo, ker imamo dovolj hrane za vse tri … Ljudje so res fantastični!”
“Zelo mi je odleglo tudi, da sem lahko spregovoril o svoji stiski, povedal za svojo bolečino in bil slišan, čeprav anonimno. Vedel sem, da nekdo tam zunaj razume, kako težko mi je. Tudi moje zdravje se je zelo popravilo.”
“Veliko več sem pri pouku, profesorji so me zelo pohvalili. Nisem pričakoval, da se bom še kdaj tako dobro razumel z njimi, saj je bilo v minulih letih pri nekaterih res veliko nerazumevanja za mojo stisko. Pa tudi s sošolci se veliko več družimo, letos sem bil celo na šolski ekskurziji in je bilo fantastično! Najpomembneje pa je, da mi ni treba več lagati o tem, zakaj sem manjkal, pa tudi oni me ne zafrkavajo več zaradi nenehnih odsotnosti. Prav lepo se imamo.”
Laže mi je zjutraj vstati z zavedanjem, da lahko grem v šolo brez slabe vesti, da se mi ni treba spraševati, ali ne bi bilo bolje, da grem raje delat, ker je že toliko položnic neplačanih. Veliko laže je tudi po šoli, naredim domače naloge, se naučim snov in potem sem prost.
“Veliko več se družim s prijatelji, in ker imam čas, da pomagam v krajevnem študentskem klubu, so me celo povabili na izlet v Latvijo, popolnoma zastonj. Tega se res neizmerno veselim. Noro lepo leto je za menoj!”
“Ker sem delal, nisem bil upravičen do štipendije in tudi letos nisem. Je pa mojo zgodbo slišal neki gospod in mi za to leto podaril štipendijo, ki mi je res veliko pomenila in mi pomagala, da sem imel denar za vozovnico, šolske potrebščine, pa še za plačilo kakšne položnice je ostalo. Veliko manj bremena sem nosil zaradi tega, veliko manj sem delal. Pravzaprav delam le še toliko, da vem, kje sem, da se ne razpustim in ne začnem divjati naokoli,” se šali Vid.
“Prihodnost je zdaj res svetla in lepa in pričakujem jo z odprtimi rokami. Načrtujem celo študij na fakulteti. Ne vem še, za katero bi se odločil, a zagotovo bom študiral. Nikoli si nisem mislil, da mi bo kdaj dana taka možnost glede na to, kako težko smo živeli. Zdaj pa se tega zelo veselim.”
Minuli teden je bila z zaključno prireditvijo končana druga sezona projekta Ferfud. Kulinarično popotovanje z dobrodelno noto, kot so ga poimenovali organizatorji, se je na koncu ustavilo v Ljubljani, kjer so lahko obiskovalci poskusili tudi lastno kulinarično mojstrovino mladega kuharskega para, ki je letos potoval v tovornjaku Ferfud dve.
“Nikoli me ni prosila, naj ji pomagam. Močno se zaveda, kako velik strošek je to. A v njenem pisanju sem začutila, kako veliko ji glasba pomeni, kako pomembna opora je v njenem življenju. Ta njena stiska me je prizadela in mi nikakor ni dala miru. Čutila sem se skoraj poklicano, da ji vsaj poskušam pomagati do tako želene violine,” je povod za svojevrstno akcijo zbiranja opisala Mašina botra Mirjam. Mašo je bolje spoznala iz pisem, ki ji jih pošilja, čeprav se nista nikoli videli.
Uspehov mlade plavalke Leje zagotovo ne bi bilo brez Botrstva. Po izgubi zaposlitve njena mama sploh ni upala razmišljati o tem, da bi jo lahko vpisala v klub, 30 evrov mesečno pa je Leji odprlo vrata do bazena…in do povsem drugačnega pogleda na svet. Čeprav je udejstvovanje mnogih otrok žal vse bolj odvisno od dobrodelnosti, pa tudi številni klubi in izobraževalne ustanove nikakor niso neobčutljivi na finančne stiske družin otrok. O tem s predstavnico plesne šole, ki že vrsto let brezplačno poučuje tudi otroke iz Botrstva.
Z novim šolskim letom se prične tudi sezona vpisovanja v obšolske in zunajšolske dejavnosti. Iz leta v leto je vse več takih, ki so povsem samoplačniške, vse več jih je popolnoma nedosegljivih že za družine srednjega razreda, kaj šele za otroke, ki živijo v najhujši socialni bedi.
Vse poletje smo opozarjali na pomen dostopnosti letovanj tudi za otroke, ki jim starši tega ne morejo omogočiti. Koliko otrok jih je letos lahko doživelo prav z donacijami naših poslušalcev in kako o pomenu skupnih letovanj z otroki iz manj premožnih družin razmišljata najstnici, ki pomanjkanja še nikoli nista izkusili, sta pa o njem razmišljali prav zaradi skupne počitniške izkušnje?
Že nekaj poletnih ponedeljkov zapored vas na kratko spomnimo, kako pomembna so letovanja za otroke, ki bi sicer vse počitnice preživeli doma. Nekaj razmišljanj in vtisov je minutah nanizal vzgojitelj Boris.
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Da otroci tudi pri 10-ih letih še nikoli niso videli morja, je nekaj, kar preseneti in presune tudi vzgojitelje, ki jih spremljajo na letovanjih. Ta pa niso le stik z morjem, pač pa tudi stik s popolnoma drugačnim svetom od tistega, ki so ga vajeni.
Projekt Botrstvo, na katerega opozarjamo ob ponedeljkih, je bil s svojo Brezplačno pravno pomočjo vpet tudi v iskanje rešitev za nekaj tisoč družin, ki so lani izgubile del subvencij za stanarine. Čeprav je del zakona, ki jim jih je odvzel, Ustavno sodišče že pred dobrim mesecem razglasilo za neustavno in je ministrica Anja Kopač Mrak zagotovila, da bodo upravičenci prejeli že subvencije za junij, je njeno ministrstvo porabilo še skoraj ves dodaten mesec za iskanje načina, kako upravičencem to pravico vrniti.
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Počitniška doživetja za otroke so pomemben del odraščanja, nabiranja izkušenj v novih krajih, novih okoljih, v družbi vrstnikov, ki jih najprej ne poznaš, nato pa v nekaj dneh postanejo prijatelji, nekateri za zmeraj. Nekoč so bila vsaj v obliki nepogrešljivih kolonij, sindikalnih domov, prikolic in kampiranj po vsej jadranski obali samoumeven del otroštva, danes o tem odloča pretežno le starševska denarnica.
Na problem razslojenosti šolajočih se otrok že dolgo opozarja. Ne gre le za to, da otroci doma za svoje šolske obveznosti ne dobijo dovolj spodbude in pomoči, otroci s socialnega dna so drugačni tudi v očeh učiteljev, slabše ocene, ki niso nujno objektivne in samopodoba, ki jo s tem dobijo, pa močno vplivajo na odločitev za nadaljnje šolanje. Na problem opozarja direktor Republiškega izpitnega centra dr. Darko Zupanc.
Maturanti 4. letnika Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani že od drugega letnika šolanja skupaj botrujejo dvema otrokoma, ki živita v materialnem pomanjkanju: fantku iz projekta Botrstvo in dečku iz Zambije.
Štirinajstletna Zara zaradi zelo redke mišične bolezni ne more govoriti, se s težavo giblje in potrebuje nenehno prisotnost nekoga, ki ji pomaga pri vsakodnevnem življenju in rešuje življenje, ko se zdravstveno stanje na hitro poslabša. Njeno dihanje ponoči vzdržuje aparat, hranjenje poteka le po cevkah, vsake štiri ure mora dobiti zdravila, in ker vsaka okužba lahko njeno zdravje zelo ogrozi, je skoraj ves njen svet le domača hiša. Od rojstva zanjo skrbi predvsem mama, ki pa je vsej ljubezni in predanosti navkljub močno izčrpana …
Vstop v Botrstvo je pri Blažu sovpadal s časom, ko sta se z mamo po mesecih, preživetih v materinskem domu, lahko preselila v nekaj manj kot 22 m2 veliko nujno bivalno enoto. “Botri sem napisal, da se seliva in ni tudi narisal najino novo domovanje. Vprašala me je, če nama lahko kako pomaga in nama najprej poslala televizor, nato pa že raztegljiv kavč. Zelo sem ga bil vesel, saj sva dotlej spala na napihljivi blazini, zdaj pa na tem res udobnem kavču.”
Med zgodbami lanske pomladi se je mnogih dotaknila zgodba srednješolke Tjaše. Njeno odraščanje je močno zaznamovala najprej huda mamina bolezen, nato še očetova, pa tudi popolno nerazumevanje za njene stiske tako v šoli kot med vrstniki … Kako je danes?
Tudi med prebivalci najrazvitejših držav se vrzel med blaginjo ljudi iz višjih in najnižjih slojev veča že zadnja tri desetletja. A če je je bilo nekoč to razslojevanje najočitnejše med starejšim prebivalstvom, se zdaj seli med mlajše. To je generacija, ki se vse bolj sooča z naraščajočo revščino. Zato se je najnovejša Unicefova raziskava osredotočila prav na raziskovanje neenakosti v blaginji otrok v 41 najrazvitejših držav OECD iN EU. Preučevala je dohodkovno neenakost, dosežke na področju izobraževanja, samooceno zdravja in pa zadovoljstvo z življenjem. Čeprav Slovenija ni med najslabšimi, bi nas nekateri podatki morali skrbeti, opozarja Vodja zagovorništva pri Unicefu Slovenija Alja Otavnik.
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
S podelitvijo nagrad v Portorožu se je končal 25. Slovenski oglaševalski festival (SOF). Botrstvo je prejelo veliko nagrado za družbeno dobro. Zahvaljujemo se prav vsem, ki ste na kakršen koli način bili ali ste del našega skupnega velikega projekta za pomoč otrokom, ki jo res močno potrebujejo.
Neveljaven email naslov