Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letošnje šolsko leto je bilo za srednješolca Vida povsem drugačno od lanskega, ko je moral veliko honorarno delati, da so z družino sploh lahko plačevali stroške, ko je sanjal o lastnem kovčku z orodjem, nujnim za praktičen del šolanja in vsaj kakšni brezskrbni uri druženja s prijatelji. Družini je namreč znova, že petič grozila selitev, negotovo pa je bilo, ali bo srednjo šolo sploh lahko končal. Leto kasneje prav zaradi pomoči poslušalcev že načrtuje šolanje na fakulteti!
Ni mu več treba delati in lagati zaradi izostankov v šoli. Prihodnost se mu zdi svetla
“Popolnoma drugače živimo. Opravljam morda le še en odstotek vsega dela, ki sem ga lani, veliko sem pri pouku, zdravje je neprimerno boljše, celo preselili smo se v večje, a cenejše stanovanje. Živim čisto drugačno življenje, veliko več se družim s prijatelji, nekajkrat smo bili celo v kinu in na izletih. Počasi poskušam nadomestiti vse, kar sem v minulih letih zamudil,” je dogajanje v zadnjem letu na kratko povzel srednješolec Vid, ki smo ga predstavili ob koncu lanskega šolskega leta. Njegova družina je namreč zaradi brezposelnosti staršev izgubila stanovanje, preživeli so deložacijo in še tri selitve. Da bi lahko obdržali vsaj zadnje, najemniško stanovanje, je moral kot srednješolec še veliko honorarno delati. Pri pouku je bil le redko, prešolal se je in izgubil dva letnika, zelo pa je trpelo tudi njegovo zdravje. Svoje želje po izobraževanju je moral močno zmanjšati.
“Pomoč je bila res obsežna, dobili smo veliko hrane in vsega drugega, tudi zbrani denar nam je zelo veliko pomagal. Z njim smo poplačali skoraj vse dolgove in se preselili v večje, a cenejše stanovanje. Tam se počutimo res izvrstno in veseli smo, da smo po toliko selitvah in nenehnem strahu, kdaj bo spet treba drugam, našli prostore, ki smo jih lahko najeli dolgoročno. Spet imamo dom. Po dolgem času znova jemo skupaj za isto mizo, ker imamo dovolj hrane za vse tri … Ljudje so res fantastični!”
“Zelo mi je odleglo tudi, da sem lahko spregovoril o svoji stiski, povedal za svojo bolečino in bil slišan, čeprav anonimno. Vedel sem, da nekdo tam zunaj razume, kako težko mi je. Tudi moje zdravje se je zelo popravilo.”
“Veliko več sem pri pouku, profesorji so me zelo pohvalili. Nisem pričakoval, da se bom še kdaj tako dobro razumel z njimi, saj je bilo v minulih letih pri nekaterih res veliko nerazumevanja za mojo stisko. Pa tudi s sošolci se veliko več družimo, letos sem bil celo na šolski ekskurziji in je bilo fantastično! Najpomembneje pa je, da mi ni treba več lagati o tem, zakaj sem manjkal, pa tudi oni me ne zafrkavajo več zaradi nenehnih odsotnosti. Prav lepo se imamo.”
Laže mi je zjutraj vstati z zavedanjem, da lahko grem v šolo brez slabe vesti, da se mi ni treba spraševati, ali ne bi bilo bolje, da grem raje delat, ker je že toliko položnic neplačanih. Veliko laže je tudi po šoli, naredim domače naloge, se naučim snov in potem sem prost.
“Veliko več se družim s prijatelji, in ker imam čas, da pomagam v krajevnem študentskem klubu, so me celo povabili na izlet v Latvijo, popolnoma zastonj. Tega se res neizmerno veselim. Noro lepo leto je za menoj!”
“Ker sem delal, nisem bil upravičen do štipendije in tudi letos nisem. Je pa mojo zgodbo slišal neki gospod in mi za to leto podaril štipendijo, ki mi je res veliko pomenila in mi pomagala, da sem imel denar za vozovnico, šolske potrebščine, pa še za plačilo kakšne položnice je ostalo. Veliko manj bremena sem nosil zaradi tega, veliko manj sem delal. Pravzaprav delam le še toliko, da vem, kje sem, da se ne razpustim in ne začnem divjati naokoli,” se šali Vid.
“Prihodnost je zdaj res svetla in lepa in pričakujem jo z odprtimi rokami. Načrtujem celo študij na fakulteti. Ne vem še, za katero bi se odločil, a zagotovo bom študiral. Nikoli si nisem mislil, da mi bo kdaj dana taka možnost glede na to, kako težko smo živeli. Zdaj pa se tega zelo veselim.”
552 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Letošnje šolsko leto je bilo za srednješolca Vida povsem drugačno od lanskega, ko je moral veliko honorarno delati, da so z družino sploh lahko plačevali stroške, ko je sanjal o lastnem kovčku z orodjem, nujnim za praktičen del šolanja in vsaj kakšni brezskrbni uri druženja s prijatelji. Družini je namreč znova, že petič grozila selitev, negotovo pa je bilo, ali bo srednjo šolo sploh lahko končal. Leto kasneje prav zaradi pomoči poslušalcev že načrtuje šolanje na fakulteti!
Ni mu več treba delati in lagati zaradi izostankov v šoli. Prihodnost se mu zdi svetla
“Popolnoma drugače živimo. Opravljam morda le še en odstotek vsega dela, ki sem ga lani, veliko sem pri pouku, zdravje je neprimerno boljše, celo preselili smo se v večje, a cenejše stanovanje. Živim čisto drugačno življenje, veliko več se družim s prijatelji, nekajkrat smo bili celo v kinu in na izletih. Počasi poskušam nadomestiti vse, kar sem v minulih letih zamudil,” je dogajanje v zadnjem letu na kratko povzel srednješolec Vid, ki smo ga predstavili ob koncu lanskega šolskega leta. Njegova družina je namreč zaradi brezposelnosti staršev izgubila stanovanje, preživeli so deložacijo in še tri selitve. Da bi lahko obdržali vsaj zadnje, najemniško stanovanje, je moral kot srednješolec še veliko honorarno delati. Pri pouku je bil le redko, prešolal se je in izgubil dva letnika, zelo pa je trpelo tudi njegovo zdravje. Svoje želje po izobraževanju je moral močno zmanjšati.
“Pomoč je bila res obsežna, dobili smo veliko hrane in vsega drugega, tudi zbrani denar nam je zelo veliko pomagal. Z njim smo poplačali skoraj vse dolgove in se preselili v večje, a cenejše stanovanje. Tam se počutimo res izvrstno in veseli smo, da smo po toliko selitvah in nenehnem strahu, kdaj bo spet treba drugam, našli prostore, ki smo jih lahko najeli dolgoročno. Spet imamo dom. Po dolgem času znova jemo skupaj za isto mizo, ker imamo dovolj hrane za vse tri … Ljudje so res fantastični!”
“Zelo mi je odleglo tudi, da sem lahko spregovoril o svoji stiski, povedal za svojo bolečino in bil slišan, čeprav anonimno. Vedel sem, da nekdo tam zunaj razume, kako težko mi je. Tudi moje zdravje se je zelo popravilo.”
“Veliko več sem pri pouku, profesorji so me zelo pohvalili. Nisem pričakoval, da se bom še kdaj tako dobro razumel z njimi, saj je bilo v minulih letih pri nekaterih res veliko nerazumevanja za mojo stisko. Pa tudi s sošolci se veliko več družimo, letos sem bil celo na šolski ekskurziji in je bilo fantastično! Najpomembneje pa je, da mi ni treba več lagati o tem, zakaj sem manjkal, pa tudi oni me ne zafrkavajo več zaradi nenehnih odsotnosti. Prav lepo se imamo.”
Laže mi je zjutraj vstati z zavedanjem, da lahko grem v šolo brez slabe vesti, da se mi ni treba spraševati, ali ne bi bilo bolje, da grem raje delat, ker je že toliko položnic neplačanih. Veliko laže je tudi po šoli, naredim domače naloge, se naučim snov in potem sem prost.
“Veliko več se družim s prijatelji, in ker imam čas, da pomagam v krajevnem študentskem klubu, so me celo povabili na izlet v Latvijo, popolnoma zastonj. Tega se res neizmerno veselim. Noro lepo leto je za menoj!”
“Ker sem delal, nisem bil upravičen do štipendije in tudi letos nisem. Je pa mojo zgodbo slišal neki gospod in mi za to leto podaril štipendijo, ki mi je res veliko pomenila in mi pomagala, da sem imel denar za vozovnico, šolske potrebščine, pa še za plačilo kakšne položnice je ostalo. Veliko manj bremena sem nosil zaradi tega, veliko manj sem delal. Pravzaprav delam le še toliko, da vem, kje sem, da se ne razpustim in ne začnem divjati naokoli,” se šali Vid.
“Prihodnost je zdaj res svetla in lepa in pričakujem jo z odprtimi rokami. Načrtujem celo študij na fakulteti. Ne vem še, za katero bi se odločil, a zagotovo bom študiral. Nikoli si nisem mislil, da mi bo kdaj dana taka možnost glede na to, kako težko smo živeli. Zdaj pa se tega zelo veselim.”
Nekaj mesecev po Špelinem rojstvu so zdravniki ugotovili, da ima tumor v medenični votlini. Dolgoletna skrb za tako bolnega otroka je družini povsem spremenila življenje.
Prav nobena od desetih družin otrok iz projekta Botrstvo ni ostala brez vaše pomoči.
Ko se je naša poslušalka Alia konec leta 2012 odločila za obdarovanje treh deklic iz zgodbe Botrstva na Valu 202, si tudi slučajno ni predstavljala, da bo njeno drobno dejanje letos preraslo v zares velik projekt obdarovanja otrok z vseh koncev Slovenije.
Sapramiška je uradna glasnica projekta Botrstvo. Potuje po vsej Sloveniji, povabijo jo z namenom, da bi se glas o Botrstvu lažje širil tako med tiste, ki bi pomoč potrebovali, kot med tiste, ki jim jo morda lahko ponudijo.
Družina Bojana, Špele in Jana se je v iskanju nižje najemnine selila že neštetokrat. Kljub temu postajajo najnujnejši stroški za bivanje neobvladljivo visoki. Ogovorna in skrbna starša zato kljub dvema plačama ne moreta družini zagotoviti niti hrane. Čeprav – kot v posmeh - mama v službi vse dneve skrbi za to, da imajo otroci zdrave in redne obroke. Vendar ne njeni.
Študentje Ekonomske fakultete so s posebnim projektom že drugič zbirali sredstva za tri družine v stiski.
6-letni Leon in 18-letna Maja živita sama z očetom, saj mama ni več mogla zdržati pritiska finančnega dna. Oče je namreč po nekaj letih vodenja zelo uspešnega podjetja, ko ga je poslovni partner čez noč okradel za vse, kar je ustvaril , ostal brez vsega in na cesti.
“Tukaj imamo iz tedna v teden več ljudi, tudi več kot 80 jih pride v enem samem dnevu po paket hrane, detergentov, plenic, skratka vsega, kar nam posamezniki in podjetja podarijo. Zelo so zadovoljni in veseli in komaj čakajo, da lahko pridejo. Žal le enkrat na mesec …,” je ob koncu dneva, ko je že zmanjkalo hrane za vse, ki so prišli po pomoč, povedala Nina Balent, sodelavka ZPM Ljubljana Moste Polje. Nina je med tistimi sodelavci, ki vsak teden pred podelitvijo pomoči skrbno preverjajo dokumentacijo, potrdila in priporočila. Še pred nekaj leti so ljudje k njim prihajali predvsem po rabljena oblačila in obutev, stiska pa je tudi moščanske humanitarce pripeljala do tega, da so mestno občino Ljubljana prosili za dodatne prostore in zdaj v ulici z več kot pomenljivim pomenom, v Proletarski, s pomočjo donatorjev skušajo pomagati tudi lačnim.
Zgodba sedmošolca Amadeja, srednješolca Aleša in njune mame je taka kot zgodba mnogih, ki so zaradi bolezni, ločitve in izgube službe začeli izgubljati bitko z vsakodnevnimi stroški in krediti, najetimi v srečnejših časih. Na vratih se zdaj vrstijo rubežniki, čez nekaj dni bo njihov dom že na dražbi, družina pa nima kam …
Prav vse družine, ki jih spoznavate v naših zgodbah v podporo projektu Botrstvo, spremljamo še dolgo po objavi. Nekaterim se življenje res popolnoma spremeni, nekaterim je vsaj za nekaj časa olajšano, nekatere imajo tudi stiske in težave, ki jih še tako radodarna pomoč ne more povsem rešiti. Med njimi je zgodba sedmošolke Eme. Ko smo njeno družino obiskali to pomlad, jih skrbela vse večja finančna stiska, plačevanje najemnine in vsaj osnovnih življenjskih stroškov, pa tudi mamina bolezen, za katero je izvedela nekaj tednov pred našim obiskom.
Maša je 13-letnica, navdušena športnica. Klemen in Tilen pa sta njena bratca, 8-mesečna dvojčka, ki zaradi mnogo prezgodnjega rojstva potrebujeta ogromno dodatne nege. Oba starša sta izgubila zaposlitev, najprej zaradi tvegane nosečnosti mama, takoj po rojstvu sinov pa še oče. Družina živi v najemniškem stanovanju in ima le nizke socialne prihodke. Po plačilu nujnih stroškov, ki jim zagotavlja streho nad glavo, tako že zmanjka …
13-letni Erik in njegova 4-letna sestrica sta kljub očetovi zaposlitvi pogosto ostajala tudi brez hrane. Ko smo jih obiskali maja letos, je družina je životarila ob vse večjih dolgovih in živela v hladnem najemniškem stanovanju, v katerem je vlaga kar tekla po stenah in se zažirala v zdravje in tudi v oblačila. Zaradi tega vonja so Erika vrstniki pogosto zasmehovali in izločali iz družbe, češ da je jamski človek. Vse to je občutljivega najstnika pripeljalo do poskusa samomora in priznanja, da o končanju življenja pogosto razmišlja. Le nekaj dni po objavi zgodbe, so zaživeli povsem drugačno življenje.
Odkar se je oče Jake, Nejca in Ažbeta odselil in za seboj pustil le dolgove, se njihova mama bori, da bi fantom omogočila vsaj osnovne pogoje za normalno šolanje. Čeprav je Jaka odličnjak na zelo zahtevni gimnaziji, nima niti najnujnejših šolskih potrebščin, kaj šele računalnika, ki bi ga zelo potreboval. In čeprav je mama iskala vse načine, da bi fantom priskrbela vsaj učbenike, tega ob majhni plači ni zmogla. Zato se je odločila za korak, ki ga zdaj zelo obžaluje in zaradi katerega je svojo stisko hotela že za vselej končati.
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Neveljaven email naslov