Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob številnih stroških, ki jih prinaša novo šolsko leto in prihajajoča jesen, so izdatki za prostočasne dejavnosti tisti, ki prvi odpadejo iz družinskih proračunov. Toda tudi otroci iz socialno najšibkejših okolij so polni talentov in si neizmerno želijo biti športniki, glasbeniki, pevci, zelo si želijo biti uspešni in svojim talentom in veščinami vsaj na teh področjih biti enakovredni premožnim vrstnikom.
Ko je bilo najhuje, je glasba Sari zelo pomagala in vsem nam dajala upanje!
“V času, ko smo se nenehno selile, najprej v materinski dom in nato še nekajkrat, ko smo živele v popolni negotovosti, je bilo igranje glasbila za Saro varno zatočišče. Vsakič ko ji je bilo hudo, je vzela glasbilo in z igranjem, v katerem tako uživa, premagala najtežje trenutke,” se spominja Sarina mama. “Stavba glasbene šole pa je bila pomembno zatočišče za vse tri, tudi za mlajšo hčer, ki je takrat sicer še ni obiskovala. Tam smo se počutile sprejeto in varno, tam smo preživele veliko časa, saj svojega pravega doma nismo imele, glasbena šola je bil naš drugi dom!”
“Ko je bilo najhuje, je Sara zmagala na državnem tekmovanju, in to je bila največja nagrada ne le zanjo, ampak nam je vsem dala pogum in zagon. Rekle smo si, da če je bilo to mogoče, je mogoče prav vse, vse bomo zmogle!”
In so res, zdaj imajo svoj dom, v glasbeno šolo je vpisana tudi Sarina sestrica, ki je tako nadarjena, da je kmalu preskočila razred, in tudi ona, tako kot Sara, svojo prihodnost vidi le v glasbi. Sara se letos že pripravlja na sprejemne izpite za srednjo glasbeno šolo, za kar bi potrebovala še dodatne ure z inštruktorjem, skrbi jo tudi, kako bo lahko kupila instrument, saj je ta, ki ji ga prijazno posojajo v glasbeni šoli, že povsem neprimeren za prepričljivo izkazovanje njenih sposobnosti.
A veliko pomeni že to, da imata zagotovljeno plačilo šolnin. Kljub razumevanju glasbene šole je bilo namreč del šolnine vselej treba plačati in strah, da bo zmanjkalo tudi za to, je vselej ostajal: “Velikokrat nas je bilo strah, da se ne bo izšlo, veliko položnic je bilo neplačanih. Zato mi zdaj to, da vem, da bo šolnina plačana iz Botrstva, in to za obe dekleti, res veliko pomeni. Ne glede na to, kako na tesno nam gre čez mesec in koliko položnic ostane neplačanih, lahko dekletoma vselej zagotovim, naj ju za plačilo glasbene šole ne skrbi in da bosta šolanje lahko nadaljevali. Brez botrov, ki deklicama pomagata, tega zelo verjetno ne bi zmogli,” je neznanim donatorjem v imenu vseh treh hvaležna mama.
Prav vsak otrok bi moral imeti ob šoli, ki je obvezna, za koga tudi neprijetna ter prizorišče neuspeha in nesprejetosti, možnost ukvarjati se s področji, ki ga zanimajo, pri katerih se sprosti in v njih uživa, je prepričana klinična psihologinja mag. Mateja Hudoklin: “Za te otroke, ki žal prihajajo iz manj ustreznih okolij, je dokazano, da so lahko ob šoli tudi društva, klubi in podobne organizacije tisti varovalni dejavnik, ki bo potek njegovega življenja spremenil na bolje!”
Karmen, mlada učiteljica glasbe na zasebni glasbeni šoli, ob tem opozarja, da se pri učenju inštrumenta pogosto razmišlja predvsem o tem, da tako učenje otroka poleg samih veščin igranja nauči vztrajnosti in natančnosti. To je res, je pa za otroke pomembno tudi to, da jim igranje ali petje daje možnost za paleto pomembnih čustvenih izkušenj: “Glasba pomeni predvsem izraz čustev, z glasbilom ali petjem lahko izrazimo vse tisto, česar morda z besedami ne moremo, in nam je potem veliko lažje. Glasbeno okolje je tisto, kjer smo vsi enaki, vsi govorimo isti glasbeni jezik, in lahko so sprejeti zaradi tega, kar znajo in zmorejo, in ne zgolj zaradi svojega premoženja in finančnega zaledja.”
Poleg tega glasba tistim, ki v šoli zaradi kakršnega koli razloga ne dosegajo dobrih ocen, lahko pomeni tudi pot potrjevanja, dokazovanja in s tem boljše samopodobe, meni Karmen: “Otroku lahko da občutek, da čeprav v običajnem šolanju ni uspešen in nima dobrih ocen, morda glasba pomeni njegovo, tudi poklicno, prihodnost. Otroci s tem, ko lahko glasbeno ustvarjajo, dobijo popotnico za naprej, vidijo, da ni vse tako črno, kot se zdi, in da so morda prav v glasbi svetle točke prihodnosti tudi zanje.”
Ne nazadnje, dodaja Karmen, z manj otroki v glasbenem izobraževanju izgubljamo vsi: “Veliko morebitnih kandidatov za dobre glasbenike gre v nič, ker svojega talenta zaradi finančne stiske sploh ne morejo razvijati in iz njih zato morda ne bomo dobili vrhunskih glasbenikov. Prav tako pa se z manj glasbeno izobraženimi ljudmi nižata tudi splošna glasbena izobrazba družbe in z njo kritičnost. Ljudje, ki nimajo vpogleda v glasbeno zgodovino in glasbeno ustvarjanje, se lahko zadovoljijo tudi z manj kakovostno glasbo.”
Vendar kljub vsemu trudu glasbenih šol, da omogočajo subvencionirane šolnine, izposojo glasbil ali v redkih izjemah celo brezplačno šolanje, je na socialnem dnu vse več družin, ki lahko na takšno udejstvovanje otrok le pozabijo, priznava učitelj Andraž iz zasebne glasbene šole Vox: “Zadnja leta je tega res veliko, vse več ljudi ne zmore plačevati, kriza se zelo pozna. Kadar gre za učence, ki jih poznamo že dolgo, skušamo šolnino kar se da znižati, ker vemo, koliko za otroke to pomeni, včasih se dogovorimo tudi za brezplačno šolanje. A zelo težko je gledati talente, pa tudi tiste, ki morda nimajo izjemnega talenta, imajo pa veliko željo, da se z glasbo ne bodo mogli izraziti.”
In kot pravi mama dveh glasbeno zelo nadarjenih deklet, je žalostno, da je na številnih področjih družbe vrednost talentov povsem potisnjena v ozadje.
“Ne veselja, kaj si, ampak kaj imaš. Zato žal talenti propadajo, s čimer izgublja celotna družba. Žalostno je, da se vse gleda še le skozi denar.”
Pošljite SMS sporočilo z geslom BOTER5 (brez presledka!) na 1919! Podarjenih 5 evrov bo v celoti, torej brez odbitkov, namenjenih za plačilo obšolskih dejavnosti.
Ali izpolnite položnico:
552 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Ob številnih stroških, ki jih prinaša novo šolsko leto in prihajajoča jesen, so izdatki za prostočasne dejavnosti tisti, ki prvi odpadejo iz družinskih proračunov. Toda tudi otroci iz socialno najšibkejših okolij so polni talentov in si neizmerno želijo biti športniki, glasbeniki, pevci, zelo si želijo biti uspešni in svojim talentom in veščinami vsaj na teh področjih biti enakovredni premožnim vrstnikom.
Ko je bilo najhuje, je glasba Sari zelo pomagala in vsem nam dajala upanje!
“V času, ko smo se nenehno selile, najprej v materinski dom in nato še nekajkrat, ko smo živele v popolni negotovosti, je bilo igranje glasbila za Saro varno zatočišče. Vsakič ko ji je bilo hudo, je vzela glasbilo in z igranjem, v katerem tako uživa, premagala najtežje trenutke,” se spominja Sarina mama. “Stavba glasbene šole pa je bila pomembno zatočišče za vse tri, tudi za mlajšo hčer, ki je takrat sicer še ni obiskovala. Tam smo se počutile sprejeto in varno, tam smo preživele veliko časa, saj svojega pravega doma nismo imele, glasbena šola je bil naš drugi dom!”
“Ko je bilo najhuje, je Sara zmagala na državnem tekmovanju, in to je bila največja nagrada ne le zanjo, ampak nam je vsem dala pogum in zagon. Rekle smo si, da če je bilo to mogoče, je mogoče prav vse, vse bomo zmogle!”
In so res, zdaj imajo svoj dom, v glasbeno šolo je vpisana tudi Sarina sestrica, ki je tako nadarjena, da je kmalu preskočila razred, in tudi ona, tako kot Sara, svojo prihodnost vidi le v glasbi. Sara se letos že pripravlja na sprejemne izpite za srednjo glasbeno šolo, za kar bi potrebovala še dodatne ure z inštruktorjem, skrbi jo tudi, kako bo lahko kupila instrument, saj je ta, ki ji ga prijazno posojajo v glasbeni šoli, že povsem neprimeren za prepričljivo izkazovanje njenih sposobnosti.
A veliko pomeni že to, da imata zagotovljeno plačilo šolnin. Kljub razumevanju glasbene šole je bilo namreč del šolnine vselej treba plačati in strah, da bo zmanjkalo tudi za to, je vselej ostajal: “Velikokrat nas je bilo strah, da se ne bo izšlo, veliko položnic je bilo neplačanih. Zato mi zdaj to, da vem, da bo šolnina plačana iz Botrstva, in to za obe dekleti, res veliko pomeni. Ne glede na to, kako na tesno nam gre čez mesec in koliko položnic ostane neplačanih, lahko dekletoma vselej zagotovim, naj ju za plačilo glasbene šole ne skrbi in da bosta šolanje lahko nadaljevali. Brez botrov, ki deklicama pomagata, tega zelo verjetno ne bi zmogli,” je neznanim donatorjem v imenu vseh treh hvaležna mama.
Prav vsak otrok bi moral imeti ob šoli, ki je obvezna, za koga tudi neprijetna ter prizorišče neuspeha in nesprejetosti, možnost ukvarjati se s področji, ki ga zanimajo, pri katerih se sprosti in v njih uživa, je prepričana klinična psihologinja mag. Mateja Hudoklin: “Za te otroke, ki žal prihajajo iz manj ustreznih okolij, je dokazano, da so lahko ob šoli tudi društva, klubi in podobne organizacije tisti varovalni dejavnik, ki bo potek njegovega življenja spremenil na bolje!”
Karmen, mlada učiteljica glasbe na zasebni glasbeni šoli, ob tem opozarja, da se pri učenju inštrumenta pogosto razmišlja predvsem o tem, da tako učenje otroka poleg samih veščin igranja nauči vztrajnosti in natančnosti. To je res, je pa za otroke pomembno tudi to, da jim igranje ali petje daje možnost za paleto pomembnih čustvenih izkušenj: “Glasba pomeni predvsem izraz čustev, z glasbilom ali petjem lahko izrazimo vse tisto, česar morda z besedami ne moremo, in nam je potem veliko lažje. Glasbeno okolje je tisto, kjer smo vsi enaki, vsi govorimo isti glasbeni jezik, in lahko so sprejeti zaradi tega, kar znajo in zmorejo, in ne zgolj zaradi svojega premoženja in finančnega zaledja.”
Poleg tega glasba tistim, ki v šoli zaradi kakršnega koli razloga ne dosegajo dobrih ocen, lahko pomeni tudi pot potrjevanja, dokazovanja in s tem boljše samopodobe, meni Karmen: “Otroku lahko da občutek, da čeprav v običajnem šolanju ni uspešen in nima dobrih ocen, morda glasba pomeni njegovo, tudi poklicno, prihodnost. Otroci s tem, ko lahko glasbeno ustvarjajo, dobijo popotnico za naprej, vidijo, da ni vse tako črno, kot se zdi, in da so morda prav v glasbi svetle točke prihodnosti tudi zanje.”
Ne nazadnje, dodaja Karmen, z manj otroki v glasbenem izobraževanju izgubljamo vsi: “Veliko morebitnih kandidatov za dobre glasbenike gre v nič, ker svojega talenta zaradi finančne stiske sploh ne morejo razvijati in iz njih zato morda ne bomo dobili vrhunskih glasbenikov. Prav tako pa se z manj glasbeno izobraženimi ljudmi nižata tudi splošna glasbena izobrazba družbe in z njo kritičnost. Ljudje, ki nimajo vpogleda v glasbeno zgodovino in glasbeno ustvarjanje, se lahko zadovoljijo tudi z manj kakovostno glasbo.”
Vendar kljub vsemu trudu glasbenih šol, da omogočajo subvencionirane šolnine, izposojo glasbil ali v redkih izjemah celo brezplačno šolanje, je na socialnem dnu vse več družin, ki lahko na takšno udejstvovanje otrok le pozabijo, priznava učitelj Andraž iz zasebne glasbene šole Vox: “Zadnja leta je tega res veliko, vse več ljudi ne zmore plačevati, kriza se zelo pozna. Kadar gre za učence, ki jih poznamo že dolgo, skušamo šolnino kar se da znižati, ker vemo, koliko za otroke to pomeni, včasih se dogovorimo tudi za brezplačno šolanje. A zelo težko je gledati talente, pa tudi tiste, ki morda nimajo izjemnega talenta, imajo pa veliko željo, da se z glasbo ne bodo mogli izraziti.”
In kot pravi mama dveh glasbeno zelo nadarjenih deklet, je žalostno, da je na številnih področjih družbe vrednost talentov povsem potisnjena v ozadje.
“Ne veselja, kaj si, ampak kaj imaš. Zato žal talenti propadajo, s čimer izgublja celotna družba. Žalostno je, da se vse gleda še le skozi denar.”
Pošljite SMS sporočilo z geslom BOTER5 (brez presledka!) na 1919! Podarjenih 5 evrov bo v celoti, torej brez odbitkov, namenjenih za plačilo obšolskih dejavnosti.
Ali izpolnite položnico:
Po raziskavi merjenja indeksa enakosti spolov se Slovenija uvršča na 12. mesto med članicami EU, na vrhu lestvice pa so spet nordijske države.
Kako se mladi spominjajo karantene dve leti po tem, ko so bili zaprti med štiri stene svoje sobe?
19 slovenskih nevladnih organizacij, ki delujejo za osebe in z osebami z izkušnjo revščine in izključenosti, je tudi letos pripravilo poročilo o revščini v Sloveniji. To poročilo je sestavni del letnega poročila, ki ga 31 nacionalnih mrež in 13 evropskih organizacij pripravi v okviru Evropske mrežo za boj proti revščini (EAPN). Tudi letošnje poročilo je pokazalo številne sistemske pomanjkljivosti na katere nevladniki opozarjajo že vsaj desetletje. Tem se zdaj pridružuje vse večji problem revnih zaposlenih in pa skokovito naraščanje težav z nasiljem in z duševnim zdravjem. Podrobneje s predstavnikom slovenske EAPN, Goranom Lukićem iz Delavske svetovalnice
Letos zaznamujemo 30. obletnico uvedbe subvencionirane študentske prehrane. V tem času se je z boni marsikaj spremenilo, a razlog za obstoj je še vedno omogočiti študentkam in študentom dostop do tople in zdrave prehrane, ne glede na njihov socialni status. Po obdobju dveletnega zaprtja, ko se povečujejo stroški živil in dela, se število ponudnikov takšne prehrane zmanjšuje, hkrati pa se bosta z novim letom povišali tudi višini cene obroka in subvencije. V oddaji Botrstvo Kaja Ravnak skupaj s študentko inšpektorico Márijo Pávlosko in svetovalcem za področje subvencionirane študentske prehrane na Študentski organizaciji Slovenije Maticem Bérom raziskuje razloge za hipno stanje v ureditvi študentske prehrane.
Letos zaznamujemo 30. obletnico uvedbe subvencionirane študentske prehrane. V tem času se je z boni marsikaj spremenilo, a razlog za obstoj je še vedno omogočiti študentkam in študentom dostop do tople in zdrave prehrane, ne glede na njihov socialni status. Po obdobju dveletnega zaprtja, ko se povečujejo stroški živil in dela, se število ponudnikov takšne prehrane zmanjšuje, hkrati pa se bosta z novim letom povišali tudi višini cene obroka in subvencije. V oddaji Botrstvo Kaja Ravnak skupaj s študentko inšpektorico Márijo Pávlovsko in svetovalcem za področje subvencionirane študentske prehrane na Študentski organizaciji Slovenije Maticem Bérom raziskuje razloge za hipno stanje v ureditvi študentske prehrane.
Kar polovica vseh duševnih motenj se začne že do 14. leta in kar 75 odstotkov pred 25. letom starosti, zato je normalizacija teme duševnega zdravja med mladimi, pa tudi na splošno, ključnega pomena. Če so namreč stiske prepoznane in priznane pravočasno, če o njih lahko govorijo, če dobijo pravočasno pomoč in tisti, ki to potrebujejo, tudi ustrezno zdravljenje, je porast duševnih motenj mogoče preprečiti: Če ne, bo epidemija duševnih stisk in motenj tudi za mlade dolgoročno bistveno usodnejša kot je bila epidemija koronavirusne bolezni.
Z vsako novo in vse višjim zneskom na položnici se poglablja stiska ljudi, ki tudi ob rednih plačah ne zmorejo več poplačevati niti najosnovnejših stroškov. O tem pričajo zgodbe ljudi, ki so se po pomoč prisiljeni obrniti na humanitarne organizacije. Kako jim lahko pri tem pomaga Botrstvo?
Družine tudi s plačo ali dvema ne zmorejo več plačati vseh stroškov.
Skorajšnji začetek novega šolskega leta je zaznamoval tudi delo sodelavcev programa Botrstvo. Vse poletje so namreč prejemali prošnje za pomoč pri nabavi šolskih potrebščin, a tudi za nakup hrane in plačilo vse višjih položnic. Večina paketov in šolskih torb z osnovnimi potrebščinami je že razdeljenih družinam, ki brez te pomoči »brezplačnega šolanja« otrokom ne morejo več zagotoviti. Zbrali smo nekaj utrinkov, razmišljanj in tudi strahov staršev pred jesenjo.
Zbirna oddaja o doživljanju tega študijskega leta in težavah študentskega vsakdana.
Končuje se tretje s koronskimi ukrepi zaznamovano šolsko leto. In čeprav popolnega zapiranja šol ni bilo več, je bilo zelo drugačno od običajnih. Še posebno za tiste dijake, ki so v tem času šolanje začeli na srednjih šolah. Najteže je bilo za tiste, ki so že v osnovni šoli imeli večje učne težave, in za tiste, ki jim je šolanje na daljavo pustilo dolgotrajne posledice na znanju, motivaciji in duševnem zdravju. Kaj je bilo zanje letos najtežje, kako so se počutili, kakšne so pasti šolanja tam, kjer tudi učitelji mislijo, da je v učilnici sedijo dijaki z ogromno znanja in koliko razumevanja so bili deležni?
Kadar govorimo o šolarjih in dijakih, ki so imeli težave s šolanjem na daljavo in imajo še vedno težave s primanjkljaji v znanju, običajno pričakujemo, da gre za tiste z učnimi težavami ali tiste, ki živijo v vsestransko nespodbudnih okoljih. A težave imajo tudi dijaki gimnazij, na katere se vpisujejo le odličnjaki z izjemnimi talenti in ambicijami. Stiske doživljajo predvsem zaradi prevelikih pričakovanj, tudi do sebe, predvsem pa zaradi želje po visokih ocenah, ki jim bodo omogočile tudi izbiro najtežje dostopnih študijskih smeri in fakultet.
Letošnji konec šolskega leta na nekaterih šolah po kar dveh letih premora le organizirajo tudi valete in maturantske plese. Toda stroški zanje so vse višji, nemalokrat sledi še končni ali pa maturantski izlet, valete v razkošnosti vse bolj postajajo podobne maturantskim plesom. In vse to stane, šolski skladi, če na šolah sploh obstajajo, pa niso namenjeni za kritje tovrstnih stroškov. Tudi na ZPM Ljubljana Moste-Polje se zato obračajo družine, ki potrebujejo pomoč pri plačilu teh stroškov. Gre za pomembne prelomnice v življenju učencev in dijakov, a če jim starši tega ne morejo plačati, so že tako ranljivi učenci in dijaki mnogokrat odrinjeni na še bolj skrajni rob družbe.
Ker so iz šol pred nekaj tedni izginile še maske kot zadnji vizualni opomniki na epidemične ukrepe, se zdi, da je konec tudi posledic prilagajanja šolskega procesa v zadnjih dveh letih. A predvsem pri otrocih z učnimi težavami ali posebnimi potrebami, so posledice še zmeraj velike. V zadnjih tednih šolskega leta, ko je ocenjevanje še posebej intenzivno, je na stiske otrok znova vredno spomniti. Gostja: Specialna pedagoginja na OŠ Jožeta Moškriča v Ljubljani Martina Opaka Lešnjak.
Predvsem na začetku kolesarske športne poti je lahko nakup ustreznega vadbenega cestnega kolesa za družine mladih športnikov (pre)velik finančni zalogaj. Zato je kolesarski šampion Tadej Pogačar želel, da bi del izkupička, ki smo ga na dobrodelni dražbi Vala 202 iztržili za njegovo rumeno majico zmagovalca dirke po Franciji, namenili prav nakupu koles. Ob pomoči Fundacije Miroslava Cerarja za športnike iz socialno šibkih okolij in Kolesarske Zveze Slovenije je bila njegova želja pred kratkim izpolnjena in kolesarski klubi po vsej Sloveniji so za svoje mlade kolesarske upe že prejeli nova kolesa za treninge. In da bodo možnosti še nekoliko večje, 14 mladih kolesarjev iz dela preostalega izkupička dražbe Tadejeve zmagovite rumene majice dobiva pomoč za kritje stroškov treningov, priprav in opreme.
Izidi včerajšnjih volitev kažejo, da se bo s področji, ki najpomembneje krojijo usodo najranljivejših in mladih, ukvarjala drugačna ekipa kot v zadnjem mandatu. A ne glede na to, kdo jo bo sestavljal, bo moral razumeti, kakšne posledice so pustili epidemičnih ukrepi in katere so težave, ki so že pred epidemijo krojile otroštva revnejših družin, opozarja predsednica ZPM Moste Polje Anita Ogulin, današnja gostja Jane Vidic.
Zakaj se vsi mladi o poklicni prihodnosti ne morejo odločati le na podlagi svojih želja? Kako bo način šolanja med epidemijo zaznamoval družbo v prihodnosti in kako o družbeno pomembnih temah razmišljajo osnovnošolci in dijaki? Udeleženci 32. Nacionalnega otroškega parlamenta z naslovom Moja poklicna prihodnost opozarjajo, da se zaradi razslojevanja v času izobraževanja krepijo razlike med dostopnostjo različnih gimnazij, srednjih šol in univerz, kar vpliva na izbiro poklica. O skrbeh za poklicno prihodnost po epidemiji, ki izhajajo tudi iz neenake dostopnosti šolanja, razmišljajo Filip Demšar, Iva Čurković in Jon Lampej.
Domijada je vsakoletno športno kulturno srečanje dijaških domov Slovenije in zamejstva, ki se po dveh letih zatišja letos znova odvija, a predvsem na spletu. Dijaki se predstavljajo z likovnimi in fotografskimi izdelki, poteka literarni natečaj, izdelati je mogoče tudi inštalacijo, vsakič pa zbirajo tudi donacije za humanitarne namene.
Še tam, kjer so imeli otroci odlične pogoje za šolanje na domu, je tako šolanje marsikomu povzročalo težave. Toliko večje pa so imeli otroci, ki imajo doma slabe ali nikakršne pogoje in slabo podporo bližnjih za šolanje sploh. Med njimi je tudi veliko romskih otrok. Ti so v času epidemije sicer dobili pomoč svojih šol, nevladnih organizacij, pa tudi 26 romskih pomočnikov, ki so delovali ob pomoči projekta Skupaj za znanje. Tega je na osnovnih šolah organiziral Center šolskih in obšolskih dejavnosti. Romski pomočnici Mateja Kosec z Osnovne šole Metlika in Sandra Rudaš z Osnovne šole Beltinci sta nanizali nekaj izkušenj in razmislekov o tem, kako romske otroke učinkoviteje vključevati v šolsko okolje in jim pomagati tudi do boljše izobrazbe.
Čeprav uradni podatki policije za lansko leto ne kažejo porasta prijav družinskega nasilja, so izkušnje nevladnih organizacij in drugih, ki pomagajo žrtvam, precej drugačne. Nestrpnosti, agresije in nasilja, tudi družinskega, je vse več, podobno velja za medvrstniško nasilje, vse več je nasilja nad strokovnimi delavci, opozarja gostja oddaje, direktorica CSD Pomurje Sandra Fekonja. Porast klicev v svetovalnice in naraščajoče število žensk, ki so poiskale zatočišče v kateri od varnih hiš, beležijo tudi v nevladnih organizacijah. Čeprav se zdi, da so včasih institucije premalo učinkovite, pa prijava nasilja lahko reši življenje. Ena od telefonskih številk, ki deluje 24 ur dnevno, je številka SOS telefona za žrtve nasilja 080 11 55. Na njej svetujejo tako žrtvam kot tistim, ki ne vedo, kako prijaviti opaženo nasilje.
Neveljaven email naslov