Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Delež avtoritarnih stališč v Sloveniji močno narašča, hkrati pa je po podatkih od leta 2009 do 2013 Slovenija rekorderka v rasti revščine. Vse več ljudi se že rodi v revščino in vse več se jih iz nje nikoli ne izkoplje. Zakaj je revščina stvar odločitve politikov? Kakšna je povezava med avtoritarnimi stališči in revščino? Dr. Srečo Dragoš s fakultete za socialno delo v Ljubljani jih primerja z avtoritarnimi stališči v začetku 90-ih na področju takratne Jugoslavije.
Delež avtoritarnih stališč v naši državi močno narašča, hkrati pa je Slovenija rekorderka v rasti revščine, tudi otrok. Premik stališč v smeri avtoritarnosti na škodo demokracije sociologi v slovenskem javnem mnenju zaznavajo od leta 2009. Sociolog dr. Srečo Dragoš s Fakultete za socialno delo opozarja, da je v obdobju, v katerem so se zelo razširila avtoritarna stališča, v pri nas zelo narasla tudi revščina.
“Slovenija je dežela Petra Prevca, presegamo vse rekorde. Delež revščine ni tako alarmanten, vendar jo dosegamo najhitreje, tudi v obdobjih, ko ni ekonomske krize.”
V celotnem obdobju krize od leta 2009 do 2013 je pri nas revščina naraščala najhitreje v Evropi. “V tem obdobju je Slovenija povečala revščino za 3,2 odstotka, kar pomeni 28,3-odstotno povečanje. Šele na drugem mestu je bila Grčija. Finska je v enakem obdobju ekonomske krize zmanjšala revščino za 14,5 odstotka. Še pozitivnejši zgled je Češka, ki ves čas zmanjšuje revščino – tako v obdobjih rasti kot krize.”
Z večanjem deleža revnih je pri nas tudi vse več revnih otrok. Povprečno jih je sicer manj kot v Evropi, vendar smo, tako kot pri rasti revščine, na vrhu tudi po višanju števila revnih otrok. “Pri nas postaja revščina revnih vse hujša. V njeno past se ujame tudi vse več družin, ki so ves čas v revščini, v revščini tudi rodijo otroke. S tem dobite kulturo revščine, ki je še hujši problem od revščine. Revni postanejo notranji tujci.”
“Največ abstinentov se rojeva v spodnjih slojih, saj se ljudje množično odvračajo od politike. Tisti, ki se ne, pa so dovzetni za ekstremne rešitve.”
Za take rešitve so z rastjo neenakosti dovzetnejši tudi višji sloji. “Avtoritarnosti nikakor ni mogoče razložiti samo z revščino, kljub vsemu je delež revnih manjšinski. Srednji sloj postaja z večanjem neenakosti vse bolj preplašen, ljudje so vse bolj konkurenčni in imajo vse večji odpor do sistema, ki deluje vse slabše. To so razlogi, ki vplivajo na razraščanje avtoritarnih stališč.”
Pri tem porastu Slovenija presega svoje lastne rekorde. “Danes smo glede avtoritarnosti stališč slovenskega prebivalstva v neprimerno slabšem položaju, kot smo bili v zgodnjih 90. letih.”
“To je nov pojav. Kdaj dobite eksplozivno situacijo v družbi? Ko se na obstoječa avtoritarna stališča prilepijo avtoritarne figure ter avtoritarni pozivi političnih strank in posameznih politikov.”
V povezavi z naraščanjem revščine lahko avtoritarnost povzroči tudi širjenje konfliktov v družbi. Vendar Dragoš opozarja, da je mogoč tudi optimistični pogled.
“Velja tudi obratno. Če družbena neenakost – revščina je eden najočitnejših in najkrutejših izrazov neenakosti – ne narašča ali celo upada, s tem vzbudite zaupanje ljudi v sistem in aktivirate solidarnostne potenciale ter zmanjšate potenciale konfliktnosti. S tem zmanjšate potencial za razcvet avtoritarnih voditeljev.”
Dr. Srečo Dragoš je predstavil tudi druge zanimive vidike avtoritarnosti in revščine. Znak avtoritarnosti je po njegovih besedah tudi podatek, da kar 69 odstotkov slovenske javnosti daje prednost previdnosti pred zaupanjem ljudem.
552 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Delež avtoritarnih stališč v Sloveniji močno narašča, hkrati pa je po podatkih od leta 2009 do 2013 Slovenija rekorderka v rasti revščine. Vse več ljudi se že rodi v revščino in vse več se jih iz nje nikoli ne izkoplje. Zakaj je revščina stvar odločitve politikov? Kakšna je povezava med avtoritarnimi stališči in revščino? Dr. Srečo Dragoš s fakultete za socialno delo v Ljubljani jih primerja z avtoritarnimi stališči v začetku 90-ih na področju takratne Jugoslavije.
Delež avtoritarnih stališč v naši državi močno narašča, hkrati pa je Slovenija rekorderka v rasti revščine, tudi otrok. Premik stališč v smeri avtoritarnosti na škodo demokracije sociologi v slovenskem javnem mnenju zaznavajo od leta 2009. Sociolog dr. Srečo Dragoš s Fakultete za socialno delo opozarja, da je v obdobju, v katerem so se zelo razširila avtoritarna stališča, v pri nas zelo narasla tudi revščina.
“Slovenija je dežela Petra Prevca, presegamo vse rekorde. Delež revščine ni tako alarmanten, vendar jo dosegamo najhitreje, tudi v obdobjih, ko ni ekonomske krize.”
V celotnem obdobju krize od leta 2009 do 2013 je pri nas revščina naraščala najhitreje v Evropi. “V tem obdobju je Slovenija povečala revščino za 3,2 odstotka, kar pomeni 28,3-odstotno povečanje. Šele na drugem mestu je bila Grčija. Finska je v enakem obdobju ekonomske krize zmanjšala revščino za 14,5 odstotka. Še pozitivnejši zgled je Češka, ki ves čas zmanjšuje revščino – tako v obdobjih rasti kot krize.”
Z večanjem deleža revnih je pri nas tudi vse več revnih otrok. Povprečno jih je sicer manj kot v Evropi, vendar smo, tako kot pri rasti revščine, na vrhu tudi po višanju števila revnih otrok. “Pri nas postaja revščina revnih vse hujša. V njeno past se ujame tudi vse več družin, ki so ves čas v revščini, v revščini tudi rodijo otroke. S tem dobite kulturo revščine, ki je še hujši problem od revščine. Revni postanejo notranji tujci.”
“Največ abstinentov se rojeva v spodnjih slojih, saj se ljudje množično odvračajo od politike. Tisti, ki se ne, pa so dovzetni za ekstremne rešitve.”
Za take rešitve so z rastjo neenakosti dovzetnejši tudi višji sloji. “Avtoritarnosti nikakor ni mogoče razložiti samo z revščino, kljub vsemu je delež revnih manjšinski. Srednji sloj postaja z večanjem neenakosti vse bolj preplašen, ljudje so vse bolj konkurenčni in imajo vse večji odpor do sistema, ki deluje vse slabše. To so razlogi, ki vplivajo na razraščanje avtoritarnih stališč.”
Pri tem porastu Slovenija presega svoje lastne rekorde. “Danes smo glede avtoritarnosti stališč slovenskega prebivalstva v neprimerno slabšem položaju, kot smo bili v zgodnjih 90. letih.”
“To je nov pojav. Kdaj dobite eksplozivno situacijo v družbi? Ko se na obstoječa avtoritarna stališča prilepijo avtoritarne figure ter avtoritarni pozivi političnih strank in posameznih politikov.”
V povezavi z naraščanjem revščine lahko avtoritarnost povzroči tudi širjenje konfliktov v družbi. Vendar Dragoš opozarja, da je mogoč tudi optimistični pogled.
“Velja tudi obratno. Če družbena neenakost – revščina je eden najočitnejših in najkrutejših izrazov neenakosti – ne narašča ali celo upada, s tem vzbudite zaupanje ljudi v sistem in aktivirate solidarnostne potenciale ter zmanjšate potenciale konfliktnosti. S tem zmanjšate potencial za razcvet avtoritarnih voditeljev.”
Dr. Srečo Dragoš je predstavil tudi druge zanimive vidike avtoritarnosti in revščine. Znak avtoritarnosti je po njegovih besedah tudi podatek, da kar 69 odstotkov slovenske javnosti daje prednost previdnosti pred zaupanjem ljudem.
Na pobudo “treh dobrih botrov je več kot 1000 prostovoljcev pomagalo pripraviti darila uza več kot 1000 otrok!
Na pobudo “treh dobrih botrov je več kot 1000 prostovoljcev pomagalo pripraviti darila uza več kot 1000 otrok!
Z donatorji in koordinatorji projekta Botrstvo smo se pogovarjali o preteklem delu in napovedih za prihodnost.
Tari, osemletni svetlolasi tretješolki, že od zgodnjega otroštva življenje kroji predvsem bolezen. Ta ji vse bolj odvzema sposobnost gibanja, zdaj ne zmore več stati, roke vse bolj izgubljajo moč, prstki pa spretnost … Tara je vse bolj je odvisna od pomoči mame in očeta, ki pa bijeta bitko ne le z boleznijo, pač pa tudi s hudim pomanjkanjem. Oče je zdravje pustil na gradbišču, mama ob tako bolnem otroku službe sploh ni našla, zdaj je brezposeln še Tarin starejši brat …
Tri mlade mame Alia, Ana in Vanja so že lani s pomočjo prostovoljcev pomagale na poseben način obdarovati otroke v stiski, čeprav ne one, ne darovalci, otrok osebno niso spoznali. Akcija, ki so jo v sodelovanju s CSD-ji in območnimi organizacijami ZPMS z vseh koncev države, je bila res velik organizacijski zalogaj, a je zadovoljstvo ob dejstvu, da so razveselile več kot 500 otrok, res odtehtalo ves trud. Letos se jim spet obetajo neprespane noči in še večji organizacijski podvig, saj je že prispelih pisemc veliko več kot lani. Hkrati pa so pisma tudi drugačna, razpon želja otrok je veliko večji kot lani. In tudi same so si ob tem morale zastaviti vprašanje: imajo otroci iz socialnega dna “pravico” do razkoš(nejš)ih daril? Smejo vsaj božične želje preseči vsakdan, v katerem so otroku nedosegljivi že čokolino, pašteta in topli škorenjčki? Si sme otrok vsaj pri dedku mrazu zaželeti nekaj, kar je zanj povsem nedosegljivo, za sošolce pa samoumevno? In kaj bi pravzaprav pomenilo, če bi si otroci v socialni stiski še pri pisanju iskrenih želja dobrim možem želeli le še hrano?
Leto po objavi zgodbe Leona in Maje družine še ni uspela rešiti prav vseh težav, ki so jih pripeljale tako daleč, da so bili takrat brez hrane, pred vnovičnim izklopom elektrike in ogrevanja, pa tudi pred izgubo stanovanja, vendar prav zaradi pomoči poslušalcev lahko živijo nekoliko mirneje. Ker njun oče zdaj kot prostovoljec sam pomaga drugim, je zelo zanimiv tudi njegov pogled na revščino.
Leto po objavi zgodbe Leona in Maje družine še ni uspela rešiti prav vseh težav, ki so jih pripeljale tako daleč, da so bili takrat brez hrane, pred vnovičnim izklopom elektrike in ogrevanja, pa tudi pred izgubo stanovanja, vendar prav zaradi pomoči poslušalcev lahko živijo nekoliko mirneje. Ker njun oče zdaj kot prostovoljec sam pomaga drugim, je zelo zanimiv tudi njegov pogled na revščino.
Med 55.000 otrok, ki jih statistični podatki potiskajo pod prag revščine in na stisko katerih te dni še posebej opozarjajo humanitarne organizacije, sodijo tudi Nika, Katja in Uroš. Zaradi pogosto bolne Nike je mama brezposelna, z očetom stikov skorajda nimajo več, socialni dohodki in 80 evrov preživnine za vse tri otroke pa pomeni, da položnice že dolgo niso plačane. Ko smo jih obiskali, jih je najbolj skrbelo, da bodo izgubili stanovanje, nekaj dni kasneje pa so že prejeli nalog za deložacijo: majhno podstrešno stanovanje morajo zaradi dolgov izprazniti prav danes ...
Nedavno je Unicef predstavil poročilo o naraščujoči revščini med otroki v skupini 41 najrazvitejših držav. Revščina ponekod, tudi v Sloveniji, narašča.V najrazvitejših državah je kar 76,5 milijona otrok, ki živijo v revščini.
Nedavno je Unicef predstavil poročilo o naraščujoči revščini med otroki v skupini 41 najrazvitejših držav. Revščina ponekod, tudi v Sloveniji, narašča.V najrazvitejših državah je kar 76,5 milijona otrok, ki živijo v revščini.
Nedavno je Unicef predstavil poročilo o naraščujoči revščini med otroki v skupini 41 najrazvitejših držav. Revščina ponekod, tudi v Sloveniji, narašča.V najrazvitejših državah je kar 76,5 milijona otrok, ki živijo v revščini.
V okviru Tedna otroka je Zveza prijateljev mladine Moste - Polje organizirala brezplačni kopalni izlet v vodni park Bohinj.
V zaključni oddaji o pomenu obšolskih dejavnosti, ki jih otrokom lahko financirate v okviru projekta Botrstvo, smo ponovno opozorili na zgodbo mladega nadebudnega smučarja Davida ter opozorili, da ste zagotovili sredstva za dejavnosti kar 21 otrok. Hvala vsem, ki pomagate!
Težko otroštvo je pogosta označba razmer, ko otroci živijo bistveno slabše od vrstnikov zatradi hudih materialnih stisk, bolezni ali smrti staršev ali drugih bližnjih, lastnih bolezni, pomanjkanja družinske podpore, ljubezni, vse pogosteje celo osnovnih dobrin kot so hrana, ogrevanje in potrebščine za šolanje. Na srečo imamo tudi pozitivne vzglede ...
Uršina družina živi brez očeta, a tako rekoč tudi brez mame, ki vseskozi v več izmenah dela slabo plačana dela, da bi le lahko zaslužila dovolj za preživetje svojih deklet. Ne morejo si privoščiti, da bi deklici obiskovali obšolske dejavnosti.
Davida, trinajstletnika iz socialnega dna, so v šolskem športnem krožku poznali predvsem kot tistega, ki se je vanj vpisal zato, da bo tudi tam nagajal in motil druge kot je to počel pri šolskem pouku. Odkar se je prvič postavil na smuči, pa je povsem drugačen – izjemno discipliniran in uspešen smučar tudi na državnih tekmah, ki je veliko uspešnejši tudi v šoli. Za učitelje je njegov primer dokaz, kako zelo lahko šport pomaga otroku v socialni stiski. Smučanje mu pomeni ne le izjemno veselje in razvijanje nedvomnega talenta, pač pa tudi beg od vsega hudega, kar se je dogajalo doma.
V oddajah Botrstva bomo v prihodnjih tednih, v času, ko potekajo vpisi v raznolike, a žal vse pogosteje tudi plačljive obšolske dejavnosti , nekoliko bolj intenzivno opozarjali na to, da je udejstvovanje otrok iz socialnega dna v takih dejavnosti izjemno pomembno in daleč od razkošja oz. luksuza. Za otroke, ki iz dneva v dan čutijo neenakost v šoli in ki pogosto doma nimajo prav nobene pomoči pri šolskih obveznosti in so tudi zato v šoli včasih manj uspešni kot bi lahko bili, je to namreč priložnost, da so v nečem pa le boljši tudi od premožnih vrstnikov... Danes pojasnimo, kako je mogoče pomagati nekaterim otrokom, ki po mnenju strokovnih sodelavcev ZPM Ljubljana Moste Polje zaradi že izkazanih talentov ali res hudih socialnih stisk še posebej potrebujejo pomoč pri plačilu dejavnosti.
Kakšen je bil uspeh zbiranja sredstev za počitnice otrok, vključenih v projekt Botrstvo v Sloveniji? Koliko jih je lahko prav zaradi številnih poslanih SMS-ov in res uspešne dobrodelne dražbe dresa (zdaj tudi uradno) najboljšega evropskega, po mnenju mnogih pa tudi svetovnega nogometaša Cristiana Ronalda, letos prvič videlo morje ter preživelo nekaj počitniških dni v gorah?
V Sloveniji je veliko otrok, ki zaradi materialne stiske ne morejo na počitnice, v šolo v naravi ali na tabor. Nekateri med njimi sploh še niso videli morja. Zveza prijateljev mladine Slovenije se je (v sodelovanju z Valom 202) zato domislila projekta Botrstvo v Sloveniji. 131 otrok je tako minuli teden letovalo v Zambratiji v hrvaški Istri. Med temi so bile tudi žrtve poplav iz Obrenovca. V Zambratijo se je odpravila Jana Samsa.
"Prvi dan je najpomembneje, kakšne znamke mobilni telefon je kdo prinesel s seboj. Čez nekaj dni pozabijo ne le, kdo ima najboljšega, ampak tudi, da jih sploh imajo s seboj," opisuje vzgojiteljica Jana enega od pomenov, ki jih ima združevanje otrok iz različnih socialnih okolij na letovanjih, t.i. kolonijah, ki jih organizirajo številna društva, tudi ZPM.
Neveljaven email naslov