Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Delež avtoritarnih stališč v Sloveniji močno narašča, hkrati pa je po podatkih od leta 2009 do 2013 Slovenija rekorderka v rasti revščine. Vse več ljudi se že rodi v revščino in vse več se jih iz nje nikoli ne izkoplje. Zakaj je revščina stvar odločitve politikov? Kakšna je povezava med avtoritarnimi stališči in revščino? Dr. Srečo Dragoš s fakultete za socialno delo v Ljubljani jih primerja z avtoritarnimi stališči v začetku 90-ih na področju takratne Jugoslavije.
Delež avtoritarnih stališč v naši državi močno narašča, hkrati pa je Slovenija rekorderka v rasti revščine, tudi otrok. Premik stališč v smeri avtoritarnosti na škodo demokracije sociologi v slovenskem javnem mnenju zaznavajo od leta 2009. Sociolog dr. Srečo Dragoš s Fakultete za socialno delo opozarja, da je v obdobju, v katerem so se zelo razširila avtoritarna stališča, v pri nas zelo narasla tudi revščina.
“Slovenija je dežela Petra Prevca, presegamo vse rekorde. Delež revščine ni tako alarmanten, vendar jo dosegamo najhitreje, tudi v obdobjih, ko ni ekonomske krize.”
V celotnem obdobju krize od leta 2009 do 2013 je pri nas revščina naraščala najhitreje v Evropi. “V tem obdobju je Slovenija povečala revščino za 3,2 odstotka, kar pomeni 28,3-odstotno povečanje. Šele na drugem mestu je bila Grčija. Finska je v enakem obdobju ekonomske krize zmanjšala revščino za 14,5 odstotka. Še pozitivnejši zgled je Češka, ki ves čas zmanjšuje revščino – tako v obdobjih rasti kot krize.”
Z večanjem deleža revnih je pri nas tudi vse več revnih otrok. Povprečno jih je sicer manj kot v Evropi, vendar smo, tako kot pri rasti revščine, na vrhu tudi po višanju števila revnih otrok. “Pri nas postaja revščina revnih vse hujša. V njeno past se ujame tudi vse več družin, ki so ves čas v revščini, v revščini tudi rodijo otroke. S tem dobite kulturo revščine, ki je še hujši problem od revščine. Revni postanejo notranji tujci.”
“Največ abstinentov se rojeva v spodnjih slojih, saj se ljudje množično odvračajo od politike. Tisti, ki se ne, pa so dovzetni za ekstremne rešitve.”
Za take rešitve so z rastjo neenakosti dovzetnejši tudi višji sloji. “Avtoritarnosti nikakor ni mogoče razložiti samo z revščino, kljub vsemu je delež revnih manjšinski. Srednji sloj postaja z večanjem neenakosti vse bolj preplašen, ljudje so vse bolj konkurenčni in imajo vse večji odpor do sistema, ki deluje vse slabše. To so razlogi, ki vplivajo na razraščanje avtoritarnih stališč.”
Pri tem porastu Slovenija presega svoje lastne rekorde. “Danes smo glede avtoritarnosti stališč slovenskega prebivalstva v neprimerno slabšem položaju, kot smo bili v zgodnjih 90. letih.”
“To je nov pojav. Kdaj dobite eksplozivno situacijo v družbi? Ko se na obstoječa avtoritarna stališča prilepijo avtoritarne figure ter avtoritarni pozivi političnih strank in posameznih politikov.”
V povezavi z naraščanjem revščine lahko avtoritarnost povzroči tudi širjenje konfliktov v družbi. Vendar Dragoš opozarja, da je mogoč tudi optimistični pogled.
“Velja tudi obratno. Če družbena neenakost – revščina je eden najočitnejših in najkrutejših izrazov neenakosti – ne narašča ali celo upada, s tem vzbudite zaupanje ljudi v sistem in aktivirate solidarnostne potenciale ter zmanjšate potenciale konfliktnosti. S tem zmanjšate potencial za razcvet avtoritarnih voditeljev.”
Dr. Srečo Dragoš je predstavil tudi druge zanimive vidike avtoritarnosti in revščine. Znak avtoritarnosti je po njegovih besedah tudi podatek, da kar 69 odstotkov slovenske javnosti daje prednost previdnosti pred zaupanjem ljudem.
552 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Delež avtoritarnih stališč v Sloveniji močno narašča, hkrati pa je po podatkih od leta 2009 do 2013 Slovenija rekorderka v rasti revščine. Vse več ljudi se že rodi v revščino in vse več se jih iz nje nikoli ne izkoplje. Zakaj je revščina stvar odločitve politikov? Kakšna je povezava med avtoritarnimi stališči in revščino? Dr. Srečo Dragoš s fakultete za socialno delo v Ljubljani jih primerja z avtoritarnimi stališči v začetku 90-ih na področju takratne Jugoslavije.
Delež avtoritarnih stališč v naši državi močno narašča, hkrati pa je Slovenija rekorderka v rasti revščine, tudi otrok. Premik stališč v smeri avtoritarnosti na škodo demokracije sociologi v slovenskem javnem mnenju zaznavajo od leta 2009. Sociolog dr. Srečo Dragoš s Fakultete za socialno delo opozarja, da je v obdobju, v katerem so se zelo razširila avtoritarna stališča, v pri nas zelo narasla tudi revščina.
“Slovenija je dežela Petra Prevca, presegamo vse rekorde. Delež revščine ni tako alarmanten, vendar jo dosegamo najhitreje, tudi v obdobjih, ko ni ekonomske krize.”
V celotnem obdobju krize od leta 2009 do 2013 je pri nas revščina naraščala najhitreje v Evropi. “V tem obdobju je Slovenija povečala revščino za 3,2 odstotka, kar pomeni 28,3-odstotno povečanje. Šele na drugem mestu je bila Grčija. Finska je v enakem obdobju ekonomske krize zmanjšala revščino za 14,5 odstotka. Še pozitivnejši zgled je Češka, ki ves čas zmanjšuje revščino – tako v obdobjih rasti kot krize.”
Z večanjem deleža revnih je pri nas tudi vse več revnih otrok. Povprečno jih je sicer manj kot v Evropi, vendar smo, tako kot pri rasti revščine, na vrhu tudi po višanju števila revnih otrok. “Pri nas postaja revščina revnih vse hujša. V njeno past se ujame tudi vse več družin, ki so ves čas v revščini, v revščini tudi rodijo otroke. S tem dobite kulturo revščine, ki je še hujši problem od revščine. Revni postanejo notranji tujci.”
“Največ abstinentov se rojeva v spodnjih slojih, saj se ljudje množično odvračajo od politike. Tisti, ki se ne, pa so dovzetni za ekstremne rešitve.”
Za take rešitve so z rastjo neenakosti dovzetnejši tudi višji sloji. “Avtoritarnosti nikakor ni mogoče razložiti samo z revščino, kljub vsemu je delež revnih manjšinski. Srednji sloj postaja z večanjem neenakosti vse bolj preplašen, ljudje so vse bolj konkurenčni in imajo vse večji odpor do sistema, ki deluje vse slabše. To so razlogi, ki vplivajo na razraščanje avtoritarnih stališč.”
Pri tem porastu Slovenija presega svoje lastne rekorde. “Danes smo glede avtoritarnosti stališč slovenskega prebivalstva v neprimerno slabšem položaju, kot smo bili v zgodnjih 90. letih.”
“To je nov pojav. Kdaj dobite eksplozivno situacijo v družbi? Ko se na obstoječa avtoritarna stališča prilepijo avtoritarne figure ter avtoritarni pozivi političnih strank in posameznih politikov.”
V povezavi z naraščanjem revščine lahko avtoritarnost povzroči tudi širjenje konfliktov v družbi. Vendar Dragoš opozarja, da je mogoč tudi optimistični pogled.
“Velja tudi obratno. Če družbena neenakost – revščina je eden najočitnejših in najkrutejših izrazov neenakosti – ne narašča ali celo upada, s tem vzbudite zaupanje ljudi v sistem in aktivirate solidarnostne potenciale ter zmanjšate potenciale konfliktnosti. S tem zmanjšate potencial za razcvet avtoritarnih voditeljev.”
Dr. Srečo Dragoš je predstavil tudi druge zanimive vidike avtoritarnosti in revščine. Znak avtoritarnosti je po njegovih besedah tudi podatek, da kar 69 odstotkov slovenske javnosti daje prednost previdnosti pred zaupanjem ljudem.
Nekaj mesecev po Špelinem rojstvu so zdravniki ugotovili, da ima tumor v medenični votlini. Dolgoletna skrb za tako bolnega otroka je družini povsem spremenila življenje.
Prav nobena od desetih družin otrok iz projekta Botrstvo ni ostala brez vaše pomoči.
Ko se je naša poslušalka Alia konec leta 2012 odločila za obdarovanje treh deklic iz zgodbe Botrstva na Valu 202, si tudi slučajno ni predstavljala, da bo njeno drobno dejanje letos preraslo v zares velik projekt obdarovanja otrok z vseh koncev Slovenije.
Sapramiška je uradna glasnica projekta Botrstvo. Potuje po vsej Sloveniji, povabijo jo z namenom, da bi se glas o Botrstvu lažje širil tako med tiste, ki bi pomoč potrebovali, kot med tiste, ki jim jo morda lahko ponudijo.
Družina Bojana, Špele in Jana se je v iskanju nižje najemnine selila že neštetokrat. Kljub temu postajajo najnujnejši stroški za bivanje neobvladljivo visoki. Ogovorna in skrbna starša zato kljub dvema plačama ne moreta družini zagotoviti niti hrane. Čeprav – kot v posmeh - mama v službi vse dneve skrbi za to, da imajo otroci zdrave in redne obroke. Vendar ne njeni.
Študentje Ekonomske fakultete so s posebnim projektom že drugič zbirali sredstva za tri družine v stiski.
6-letni Leon in 18-letna Maja živita sama z očetom, saj mama ni več mogla zdržati pritiska finančnega dna. Oče je namreč po nekaj letih vodenja zelo uspešnega podjetja, ko ga je poslovni partner čez noč okradel za vse, kar je ustvaril , ostal brez vsega in na cesti.
“Tukaj imamo iz tedna v teden več ljudi, tudi več kot 80 jih pride v enem samem dnevu po paket hrane, detergentov, plenic, skratka vsega, kar nam posamezniki in podjetja podarijo. Zelo so zadovoljni in veseli in komaj čakajo, da lahko pridejo. Žal le enkrat na mesec …,” je ob koncu dneva, ko je že zmanjkalo hrane za vse, ki so prišli po pomoč, povedala Nina Balent, sodelavka ZPM Ljubljana Moste Polje. Nina je med tistimi sodelavci, ki vsak teden pred podelitvijo pomoči skrbno preverjajo dokumentacijo, potrdila in priporočila. Še pred nekaj leti so ljudje k njim prihajali predvsem po rabljena oblačila in obutev, stiska pa je tudi moščanske humanitarce pripeljala do tega, da so mestno občino Ljubljana prosili za dodatne prostore in zdaj v ulici z več kot pomenljivim pomenom, v Proletarski, s pomočjo donatorjev skušajo pomagati tudi lačnim.
Zgodba sedmošolca Amadeja, srednješolca Aleša in njune mame je taka kot zgodba mnogih, ki so zaradi bolezni, ločitve in izgube službe začeli izgubljati bitko z vsakodnevnimi stroški in krediti, najetimi v srečnejših časih. Na vratih se zdaj vrstijo rubežniki, čez nekaj dni bo njihov dom že na dražbi, družina pa nima kam …
Prav vse družine, ki jih spoznavate v naših zgodbah v podporo projektu Botrstvo, spremljamo še dolgo po objavi. Nekaterim se življenje res popolnoma spremeni, nekaterim je vsaj za nekaj časa olajšano, nekatere imajo tudi stiske in težave, ki jih še tako radodarna pomoč ne more povsem rešiti. Med njimi je zgodba sedmošolke Eme. Ko smo njeno družino obiskali to pomlad, jih skrbela vse večja finančna stiska, plačevanje najemnine in vsaj osnovnih življenjskih stroškov, pa tudi mamina bolezen, za katero je izvedela nekaj tednov pred našim obiskom.
Maša je 13-letnica, navdušena športnica. Klemen in Tilen pa sta njena bratca, 8-mesečna dvojčka, ki zaradi mnogo prezgodnjega rojstva potrebujeta ogromno dodatne nege. Oba starša sta izgubila zaposlitev, najprej zaradi tvegane nosečnosti mama, takoj po rojstvu sinov pa še oče. Družina živi v najemniškem stanovanju in ima le nizke socialne prihodke. Po plačilu nujnih stroškov, ki jim zagotavlja streho nad glavo, tako že zmanjka …
13-letni Erik in njegova 4-letna sestrica sta kljub očetovi zaposlitvi pogosto ostajala tudi brez hrane. Ko smo jih obiskali maja letos, je družina je životarila ob vse večjih dolgovih in živela v hladnem najemniškem stanovanju, v katerem je vlaga kar tekla po stenah in se zažirala v zdravje in tudi v oblačila. Zaradi tega vonja so Erika vrstniki pogosto zasmehovali in izločali iz družbe, češ da je jamski človek. Vse to je občutljivega najstnika pripeljalo do poskusa samomora in priznanja, da o končanju življenja pogosto razmišlja. Le nekaj dni po objavi zgodbe, so zaživeli povsem drugačno življenje.
Odkar se je oče Jake, Nejca in Ažbeta odselil in za seboj pustil le dolgove, se njihova mama bori, da bi fantom omogočila vsaj osnovne pogoje za normalno šolanje. Čeprav je Jaka odličnjak na zelo zahtevni gimnaziji, nima niti najnujnejših šolskih potrebščin, kaj šele računalnika, ki bi ga zelo potreboval. In čeprav je mama iskala vse načine, da bi fantom priskrbela vsaj učbenike, tega ob majhni plači ni zmogla. Zato se je odločila za korak, ki ga zdaj zelo obžaluje in zaradi katerega je svojo stisko hotela že za vselej končati.
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Neveljaven email naslov