Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Med zgodbami lanske pomladi se je mnogih dotaknila zgodba srednješolke Tjaše. Njeno odraščanje je močno zaznamovala najprej huda mamina bolezen, nato še očetova, pa tudi popolno nerazumevanje za njene stiske tako v šoli kot med vrstniki … Kako je danes?
“Zasuli so naju, vsega sva imeli in to je bilo res veselje, saj tega še nikoli nisva izkusili, da imaš lahko toliko vsega. Veliko paketov je prišlo, res so naju dobro obuli, oblekli in nahranili. Veseli sva bili vsakega paketa, vsake tople besede. Za naju je bila ta pomoč velik preobrat, prej sva bili res na dnu, brez denarja, brez vsega, bolni podnajemnici, ki močno zaostajata s plačilom najemnine,” je za življenjski preobrat po objavi njune zgodbe pred dobrim letom vsem hvaležna Tjašina mama.
Odraščanje srednješolke Tjaše so močno zaznamovali najprej huda mamina bolezen, nato še očetova in pa popolno nerazumevanje njenih stisk tako v šoli kot med vrstniki. Vse to je Tjašo prignalo do skrajnega roba, pred najhujšim jo je rešila hospitalizacija na psihiatričnem oddelku. Zdravljenje ji je bilo v pomoč, prav tako je k umiritvi vsakodnevnega življenja pomagal vpis v srednjo šolo in s tem v novo okolje, ostali pa so finančna stiska in dolgovi. Nato pa je mamina bolezen znova udarila.
Čeprav zdravja ni mogoče kupiti, pa je vsa pomoč, ki sta jo dobili Tjaša in njena mama, močno vplivala na to, kako danes, več kot leto pozneje, živita in kako vidita svojo prihodnost: “Vse je šlo le še navzgor. Tudi moralna podpora je res veliko pomenila, kar je vplivalo tudi na moje zdravje. Vse skupaj mi je dalo táko posebno moč, da verjameš, da ti daje upanje, ker vidiš, da ti uspeva, da ni brezizhodno. Z večjo močjo se boriš tudi proti bolezni. Moje zdravstveno stanje se je celo toliko popravilo, da sem se lahko vrnila v službo, sicer le za štiri ure na dan in vse opravljam veliko počasneje, a zmorem! In to mi zelo veliko pomeni. To je nedvomno posledica vse te pomoči. Kajti ko si na tleh in vidiš, da ti nekdo želi pomagati, dobiš prav posebno življenjsko moč, razširi se ti življenjsko obzorje, naenkrat vidiš možnosti, ki jih prej nisi.”
“Tudi na Tjašo je vse to zelo dobro vplivalo. Veliko manj je bolna, prej se je pogosto bojevala z bolečinami, vročičnimi stanji, obupom in žalostjo, zdaj pa je drugačne volje, ni več obupana, utrujena ali apatična. Tudi njej je misel na to, da ti nekdo želi pomagati, da nisi sam v tem obupu, dala močno oporo. V šoli pa je tako ali tako zelo pridna.«
Materialna pomoč resda ne prihaja več, vendar je ta tako pomembna moralna opora ostala: “Z nekaj ljudmi sem ostala v stiku po elektronski pošti, pišemo si, ogromno mi pomeni, da lahko komu kaj zaupam, se izpovem, pa čeprav ne v neposrednem stiku, zaupamo si in to mi veliko pomeni. Vesela sem njihove pošte in jim z veseljem odpisujem!”
In ker je poraba zbranih sredstev pri prav vsaki predstavljeni zgodbi res izjemno skrbna, takrat zbrana finančna sredstva Tjaši in mami še zmeraj olajšujejo življenje: “To je zame največji korak iz brezna, da me ne skrbi za položnice. Lažje diham, lažje spim, z drugačnimi očmi gledam na svet! In glavo imam pokonci! Prej sem samo nenehno razmišljala, kaj bova naredili, kako bova kaj plačali, kako se bo vse skupaj izšlo. Ne moreš spati, ne moreš misliti na nič drugega. Zelo dosti nama je pomenila vsa ta pomoč.”
“Na svoj način imam rada prav vsakogar, ki nama je pomagal, čeprav se nikoli nismo osebno spoznali. Ogromno so nama pomagali, sonce so prinesli v najin dom! Saj ni prav zares najin, ker sva podnajemnici, a tukaj živiva, radi se imava, pomagava si in res iskrena hvala prav vsem, ki ste nama pomagali!”
552 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Med zgodbami lanske pomladi se je mnogih dotaknila zgodba srednješolke Tjaše. Njeno odraščanje je močno zaznamovala najprej huda mamina bolezen, nato še očetova, pa tudi popolno nerazumevanje za njene stiske tako v šoli kot med vrstniki … Kako je danes?
“Zasuli so naju, vsega sva imeli in to je bilo res veselje, saj tega še nikoli nisva izkusili, da imaš lahko toliko vsega. Veliko paketov je prišlo, res so naju dobro obuli, oblekli in nahranili. Veseli sva bili vsakega paketa, vsake tople besede. Za naju je bila ta pomoč velik preobrat, prej sva bili res na dnu, brez denarja, brez vsega, bolni podnajemnici, ki močno zaostajata s plačilom najemnine,” je za življenjski preobrat po objavi njune zgodbe pred dobrim letom vsem hvaležna Tjašina mama.
Odraščanje srednješolke Tjaše so močno zaznamovali najprej huda mamina bolezen, nato še očetova in pa popolno nerazumevanje njenih stisk tako v šoli kot med vrstniki. Vse to je Tjašo prignalo do skrajnega roba, pred najhujšim jo je rešila hospitalizacija na psihiatričnem oddelku. Zdravljenje ji je bilo v pomoč, prav tako je k umiritvi vsakodnevnega življenja pomagal vpis v srednjo šolo in s tem v novo okolje, ostali pa so finančna stiska in dolgovi. Nato pa je mamina bolezen znova udarila.
Čeprav zdravja ni mogoče kupiti, pa je vsa pomoč, ki sta jo dobili Tjaša in njena mama, močno vplivala na to, kako danes, več kot leto pozneje, živita in kako vidita svojo prihodnost: “Vse je šlo le še navzgor. Tudi moralna podpora je res veliko pomenila, kar je vplivalo tudi na moje zdravje. Vse skupaj mi je dalo táko posebno moč, da verjameš, da ti daje upanje, ker vidiš, da ti uspeva, da ni brezizhodno. Z večjo močjo se boriš tudi proti bolezni. Moje zdravstveno stanje se je celo toliko popravilo, da sem se lahko vrnila v službo, sicer le za štiri ure na dan in vse opravljam veliko počasneje, a zmorem! In to mi zelo veliko pomeni. To je nedvomno posledica vse te pomoči. Kajti ko si na tleh in vidiš, da ti nekdo želi pomagati, dobiš prav posebno življenjsko moč, razširi se ti življenjsko obzorje, naenkrat vidiš možnosti, ki jih prej nisi.”
“Tudi na Tjašo je vse to zelo dobro vplivalo. Veliko manj je bolna, prej se je pogosto bojevala z bolečinami, vročičnimi stanji, obupom in žalostjo, zdaj pa je drugačne volje, ni več obupana, utrujena ali apatična. Tudi njej je misel na to, da ti nekdo želi pomagati, da nisi sam v tem obupu, dala močno oporo. V šoli pa je tako ali tako zelo pridna.«
Materialna pomoč resda ne prihaja več, vendar je ta tako pomembna moralna opora ostala: “Z nekaj ljudmi sem ostala v stiku po elektronski pošti, pišemo si, ogromno mi pomeni, da lahko komu kaj zaupam, se izpovem, pa čeprav ne v neposrednem stiku, zaupamo si in to mi veliko pomeni. Vesela sem njihove pošte in jim z veseljem odpisujem!”
In ker je poraba zbranih sredstev pri prav vsaki predstavljeni zgodbi res izjemno skrbna, takrat zbrana finančna sredstva Tjaši in mami še zmeraj olajšujejo življenje: “To je zame največji korak iz brezna, da me ne skrbi za položnice. Lažje diham, lažje spim, z drugačnimi očmi gledam na svet! In glavo imam pokonci! Prej sem samo nenehno razmišljala, kaj bova naredili, kako bova kaj plačali, kako se bo vse skupaj izšlo. Ne moreš spati, ne moreš misliti na nič drugega. Zelo dosti nama je pomenila vsa ta pomoč.”
“Na svoj način imam rada prav vsakogar, ki nama je pomagal, čeprav se nikoli nismo osebno spoznali. Ogromno so nama pomagali, sonce so prinesli v najin dom! Saj ni prav zares najin, ker sva podnajemnici, a tukaj živiva, radi se imava, pomagava si in res iskrena hvala prav vsem, ki ste nama pomagali!”
Na pobudo “treh dobrih botrov je več kot 1000 prostovoljcev pomagalo pripraviti darila uza več kot 1000 otrok!
Na pobudo “treh dobrih botrov je več kot 1000 prostovoljcev pomagalo pripraviti darila uza več kot 1000 otrok!
Z donatorji in koordinatorji projekta Botrstvo smo se pogovarjali o preteklem delu in napovedih za prihodnost.
Tari, osemletni svetlolasi tretješolki, že od zgodnjega otroštva življenje kroji predvsem bolezen. Ta ji vse bolj odvzema sposobnost gibanja, zdaj ne zmore več stati, roke vse bolj izgubljajo moč, prstki pa spretnost … Tara je vse bolj je odvisna od pomoči mame in očeta, ki pa bijeta bitko ne le z boleznijo, pač pa tudi s hudim pomanjkanjem. Oče je zdravje pustil na gradbišču, mama ob tako bolnem otroku službe sploh ni našla, zdaj je brezposeln še Tarin starejši brat …
Tri mlade mame Alia, Ana in Vanja so že lani s pomočjo prostovoljcev pomagale na poseben način obdarovati otroke v stiski, čeprav ne one, ne darovalci, otrok osebno niso spoznali. Akcija, ki so jo v sodelovanju s CSD-ji in območnimi organizacijami ZPMS z vseh koncev države, je bila res velik organizacijski zalogaj, a je zadovoljstvo ob dejstvu, da so razveselile več kot 500 otrok, res odtehtalo ves trud. Letos se jim spet obetajo neprespane noči in še večji organizacijski podvig, saj je že prispelih pisemc veliko več kot lani. Hkrati pa so pisma tudi drugačna, razpon želja otrok je veliko večji kot lani. In tudi same so si ob tem morale zastaviti vprašanje: imajo otroci iz socialnega dna “pravico” do razkoš(nejš)ih daril? Smejo vsaj božične želje preseči vsakdan, v katerem so otroku nedosegljivi že čokolino, pašteta in topli škorenjčki? Si sme otrok vsaj pri dedku mrazu zaželeti nekaj, kar je zanj povsem nedosegljivo, za sošolce pa samoumevno? In kaj bi pravzaprav pomenilo, če bi si otroci v socialni stiski še pri pisanju iskrenih želja dobrim možem želeli le še hrano?
Leto po objavi zgodbe Leona in Maje družine še ni uspela rešiti prav vseh težav, ki so jih pripeljale tako daleč, da so bili takrat brez hrane, pred vnovičnim izklopom elektrike in ogrevanja, pa tudi pred izgubo stanovanja, vendar prav zaradi pomoči poslušalcev lahko živijo nekoliko mirneje. Ker njun oče zdaj kot prostovoljec sam pomaga drugim, je zelo zanimiv tudi njegov pogled na revščino.
Leto po objavi zgodbe Leona in Maje družine še ni uspela rešiti prav vseh težav, ki so jih pripeljale tako daleč, da so bili takrat brez hrane, pred vnovičnim izklopom elektrike in ogrevanja, pa tudi pred izgubo stanovanja, vendar prav zaradi pomoči poslušalcev lahko živijo nekoliko mirneje. Ker njun oče zdaj kot prostovoljec sam pomaga drugim, je zelo zanimiv tudi njegov pogled na revščino.
Med 55.000 otrok, ki jih statistični podatki potiskajo pod prag revščine in na stisko katerih te dni še posebej opozarjajo humanitarne organizacije, sodijo tudi Nika, Katja in Uroš. Zaradi pogosto bolne Nike je mama brezposelna, z očetom stikov skorajda nimajo več, socialni dohodki in 80 evrov preživnine za vse tri otroke pa pomeni, da položnice že dolgo niso plačane. Ko smo jih obiskali, jih je najbolj skrbelo, da bodo izgubili stanovanje, nekaj dni kasneje pa so že prejeli nalog za deložacijo: majhno podstrešno stanovanje morajo zaradi dolgov izprazniti prav danes ...
Nedavno je Unicef predstavil poročilo o naraščujoči revščini med otroki v skupini 41 najrazvitejših držav. Revščina ponekod, tudi v Sloveniji, narašča.V najrazvitejših državah je kar 76,5 milijona otrok, ki živijo v revščini.
Nedavno je Unicef predstavil poročilo o naraščujoči revščini med otroki v skupini 41 najrazvitejših držav. Revščina ponekod, tudi v Sloveniji, narašča.V najrazvitejših državah je kar 76,5 milijona otrok, ki živijo v revščini.
Nedavno je Unicef predstavil poročilo o naraščujoči revščini med otroki v skupini 41 najrazvitejših držav. Revščina ponekod, tudi v Sloveniji, narašča.V najrazvitejših državah je kar 76,5 milijona otrok, ki živijo v revščini.
V okviru Tedna otroka je Zveza prijateljev mladine Moste - Polje organizirala brezplačni kopalni izlet v vodni park Bohinj.
V zaključni oddaji o pomenu obšolskih dejavnosti, ki jih otrokom lahko financirate v okviru projekta Botrstvo, smo ponovno opozorili na zgodbo mladega nadebudnega smučarja Davida ter opozorili, da ste zagotovili sredstva za dejavnosti kar 21 otrok. Hvala vsem, ki pomagate!
Težko otroštvo je pogosta označba razmer, ko otroci živijo bistveno slabše od vrstnikov zatradi hudih materialnih stisk, bolezni ali smrti staršev ali drugih bližnjih, lastnih bolezni, pomanjkanja družinske podpore, ljubezni, vse pogosteje celo osnovnih dobrin kot so hrana, ogrevanje in potrebščine za šolanje. Na srečo imamo tudi pozitivne vzglede ...
Uršina družina živi brez očeta, a tako rekoč tudi brez mame, ki vseskozi v več izmenah dela slabo plačana dela, da bi le lahko zaslužila dovolj za preživetje svojih deklet. Ne morejo si privoščiti, da bi deklici obiskovali obšolske dejavnosti.
Davida, trinajstletnika iz socialnega dna, so v šolskem športnem krožku poznali predvsem kot tistega, ki se je vanj vpisal zato, da bo tudi tam nagajal in motil druge kot je to počel pri šolskem pouku. Odkar se je prvič postavil na smuči, pa je povsem drugačen – izjemno discipliniran in uspešen smučar tudi na državnih tekmah, ki je veliko uspešnejši tudi v šoli. Za učitelje je njegov primer dokaz, kako zelo lahko šport pomaga otroku v socialni stiski. Smučanje mu pomeni ne le izjemno veselje in razvijanje nedvomnega talenta, pač pa tudi beg od vsega hudega, kar se je dogajalo doma.
V oddajah Botrstva bomo v prihodnjih tednih, v času, ko potekajo vpisi v raznolike, a žal vse pogosteje tudi plačljive obšolske dejavnosti , nekoliko bolj intenzivno opozarjali na to, da je udejstvovanje otrok iz socialnega dna v takih dejavnosti izjemno pomembno in daleč od razkošja oz. luksuza. Za otroke, ki iz dneva v dan čutijo neenakost v šoli in ki pogosto doma nimajo prav nobene pomoči pri šolskih obveznosti in so tudi zato v šoli včasih manj uspešni kot bi lahko bili, je to namreč priložnost, da so v nečem pa le boljši tudi od premožnih vrstnikov... Danes pojasnimo, kako je mogoče pomagati nekaterim otrokom, ki po mnenju strokovnih sodelavcev ZPM Ljubljana Moste Polje zaradi že izkazanih talentov ali res hudih socialnih stisk še posebej potrebujejo pomoč pri plačilu dejavnosti.
Kakšen je bil uspeh zbiranja sredstev za počitnice otrok, vključenih v projekt Botrstvo v Sloveniji? Koliko jih je lahko prav zaradi številnih poslanih SMS-ov in res uspešne dobrodelne dražbe dresa (zdaj tudi uradno) najboljšega evropskega, po mnenju mnogih pa tudi svetovnega nogometaša Cristiana Ronalda, letos prvič videlo morje ter preživelo nekaj počitniških dni v gorah?
V Sloveniji je veliko otrok, ki zaradi materialne stiske ne morejo na počitnice, v šolo v naravi ali na tabor. Nekateri med njimi sploh še niso videli morja. Zveza prijateljev mladine Slovenije se je (v sodelovanju z Valom 202) zato domislila projekta Botrstvo v Sloveniji. 131 otrok je tako minuli teden letovalo v Zambratiji v hrvaški Istri. Med temi so bile tudi žrtve poplav iz Obrenovca. V Zambratijo se je odpravila Jana Samsa.
"Prvi dan je najpomembneje, kakšne znamke mobilni telefon je kdo prinesel s seboj. Čez nekaj dni pozabijo ne le, kdo ima najboljšega, ampak tudi, da jih sploh imajo s seboj," opisuje vzgojiteljica Jana enega od pomenov, ki jih ima združevanje otrok iz različnih socialnih okolij na letovanjih, t.i. kolonijah, ki jih organizirajo številna društva, tudi ZPM.
Neveljaven email naslov