Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“Nikoli me ni prosila, naj ji pomagam. Močno se zaveda, kako velik strošek je to. A v njenem pisanju sem začutila, kako veliko ji glasba pomeni, kako pomembna opora je v njenem življenju. Ta njena stiska me je prizadela in mi nikakor ni dala miru. Čutila sem se skoraj poklicano, da ji vsaj poskušam pomagati do tako želene violine,” je povod za svojevrstno akcijo zbiranja opisala Mašina botra Mirjam. Mašo je bolje spoznala iz pisem, ki ji jih pošilja, čeprav se nista nikoli videli.
Botro je močno ganila Mašina stiska, sredstva za violino zbira zares inovativno
“Nikoli me ni prosila, naj ji pomagam. Močno se zaveda, kako velik strošek je to. A v njenem pisanju sem začutila, kako veliko ji glasba pomeni, kako pomembna opora je v njenem življenju. Ta njena stiska me je prizadela in mi nikakor ni dala miru. Čutila sem se skoraj poklicano, da ji vsaj poskušam pomagati do tako želene violine,” je povod za svojevrstno akcijo zbiranja opisala Mašina botra Mirjam. Mašo je bolje spoznala iz pisem, ki ji jih pošilja, čeprav se nista nikoli videli.
Maša je nadarjena violinistka, ki z mamo in bratom živi v starejšem stanovanju brez sanitarij, a je bila v osnovni in glasbeni šoli vseskozi odličnjakinja. “Prijazno, simpatično, družabno in sočutno dekle je, zelo rada nastopa. Je tudi članica šolskega godalnega orkestra in vedno je med prvimi, ki pomagajo novim članom, ko se vključujejo vanj. Vedno je pripravljena pomagati,” jo opisuje ravnateljica nižje glasbene šole. Ker je tudi sama glasbenica, posebno poudarja pomen uspehov, ki jih je dosegla kljub razmeram, v katerih živi. “Vsi njeni uspehi so vredni posebne pohvale in spoštovanja. Zagotovo bi bili še večji, če bi imela možnosti, kakršne imajo drugi. Tako pa se njene sanje o nadaljevanju šole žal niso mogle uresničiti,” z dekletom sočustvuje ravnateljica.
Mašine sanje, da bi šolanje lahko nadaljevala na srednji glasbeni šoli, je namreč preprečil pogoj, da za to potrebuje svoje lastno glasbilo. Za deklico, ki po očetovi smrti živi z brezposelno mamo in mlajšim bratom, prav tako odličnjakom, je to nedosegljivo visok strošek.
V nižji glasbeni šoli so ji pomagali tako s subvencioniranjem oz. oprostitvijo plačila vadnin kot z najemom inštrumenta, pri šolanju na višji stopnji pa taka pomoč ni možna. A ravnateljica pravi, da sanje še niso popolnoma zamrle: s primernim instrumentom je pot k profesionalni glasbeni karieri še zmeraj mogoča. “Ni še vse izgubljeno; če bi dobila primeren inštrument, bi se lahko odločila za glasbeno pot ali pa bi se ob izbrani srednji šoli vpisala še na vzporeden program srednje glasbene šole. Ni še prepozno, nikakor ne!”
A tudi če ne, dober inštrument potrebuje za igranje v orkestru in manjših zasedbah. “Maši glasba res veliko pomeni; sprošča jo, pomirja, z njo se čustveno izraža. Zato bo glasba brez dvoma tudi v prihodnje pomemben del njenega življenja.”
Otrok, ki kljub uspehom, prepoznani nadarjenosti in veliki želji po igranju inštrumenta glasbene poti ne morejo nadaljevati, ker starši ne zmorejo plačila, je iz leta v leto več. V Mašini šoli pravijo, da se je njihovo število predvsem v zadnjih treh letih precej povečalo in da je prav strošek nakupa instrumentov pogosto stopnička, pri kateri se glasbeno izobraževanje na višjih stopnjah za številne ustavi.
A čeprav se je bila Maša za zdaj prisiljena odreči svojim sanjam o srednji glasbeni šoli, se ji ta možnost morda odpre vsaj v naslednjem šolskem letu. Maša je namreč vključena v Botrstvo in njena botra Mirjam se je odločila, da ji pomaga. “Ko sva si začeli dopisovati, je bila stara 13 let, a je v pismih pokazala tako zrelost in ljubezen do glasbe, da me je res ganila. Ker je moja strast energetsko zdravljenje ljudi, sem si zamislila, da bi svoj prosti čas namenila zdravljenju, vendar tako, da vse moje stranke najprej vplačajo mojo storitev na poseben sklic pri ZPM Moste oz. Botrstvu, ki je odprt samo za zbiranje sredstev za Mašino violino. Vsaka moja stranka mora pred dogovorjenim terminom pokazati potrdilo, da je res vplačala, tako da z denarjem nimam popolnoma nič, vse gre za Mašo. Jaz izvajam le zdravljenje in pri tem imam pogosto v mislih, zakaj to počnem; predstavljam si Mašo, kako igra na violino. Čeprav je v resnici še nikoli nisem videla. In to me še bolj motivira. Tako smo vsi zadovoljni: stranka, ker dobi storitev, Maša in jaz, ker naredim nekaj dobrega.”
Mirjam od pomladi še ni zamudila nobenega delovnega četrtka. “Odkar to počnem, je to zame absolutna četrtkova prioriteta. Čas za kosilo, ki je temu namenjen, je rezerviran samo za to mojo misijo. Nikoli ne grem na kosilo, vse sestanke in druge obveznosti si prilagodim tako, da imam to uro prosto – vse je podrejeno temu, da se nabira denar zanjo. Sicer počasi, a zelo vztrajno! To je moj prispevek k Botrstvu!”
Cena za primerno violino je res visoka, za zdaj je zbrana približno tretjina potrebnega denarja. Mašina botra si zato želi, da bi ji pri tem pomagal še kdo. “Želela bi si, da bi bilo to čim prej, ker vem, kako zelo si želi igrati v orkestru. Sama pa sem že tako ali tako sklenila, da ko končam zbiranje za Mašo, zagotovo nadaljujem to akcijo za otroke, ki so v podobni stiski – morda potrebujejo športni pripomoček, počitnice, kar koli. Tako prisluženih sredstev nočem zase, s tem si želim nekomu pomagati,” je odločena botra Mirjam.
Kljub veliki akciji, ki jo je začela zanjo in o kateri Maša sploh nič ne ve, se torej Mirjam z njo še nikoli ni srečala. Tudi takrat, ko bo Maša dobila novo violino – v to botra trdno verjame – se najbrž ne bosta spoznali. “Čutim pa veliko željo, da bi šla na njen koncert, na katerem bi zaigrala na to novo violino. Tako bi se sanje uresničile ne le njej, pač pa tudi meni!”
552 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
“Nikoli me ni prosila, naj ji pomagam. Močno se zaveda, kako velik strošek je to. A v njenem pisanju sem začutila, kako veliko ji glasba pomeni, kako pomembna opora je v njenem življenju. Ta njena stiska me je prizadela in mi nikakor ni dala miru. Čutila sem se skoraj poklicano, da ji vsaj poskušam pomagati do tako želene violine,” je povod za svojevrstno akcijo zbiranja opisala Mašina botra Mirjam. Mašo je bolje spoznala iz pisem, ki ji jih pošilja, čeprav se nista nikoli videli.
Botro je močno ganila Mašina stiska, sredstva za violino zbira zares inovativno
“Nikoli me ni prosila, naj ji pomagam. Močno se zaveda, kako velik strošek je to. A v njenem pisanju sem začutila, kako veliko ji glasba pomeni, kako pomembna opora je v njenem življenju. Ta njena stiska me je prizadela in mi nikakor ni dala miru. Čutila sem se skoraj poklicano, da ji vsaj poskušam pomagati do tako želene violine,” je povod za svojevrstno akcijo zbiranja opisala Mašina botra Mirjam. Mašo je bolje spoznala iz pisem, ki ji jih pošilja, čeprav se nista nikoli videli.
Maša je nadarjena violinistka, ki z mamo in bratom živi v starejšem stanovanju brez sanitarij, a je bila v osnovni in glasbeni šoli vseskozi odličnjakinja. “Prijazno, simpatično, družabno in sočutno dekle je, zelo rada nastopa. Je tudi članica šolskega godalnega orkestra in vedno je med prvimi, ki pomagajo novim članom, ko se vključujejo vanj. Vedno je pripravljena pomagati,” jo opisuje ravnateljica nižje glasbene šole. Ker je tudi sama glasbenica, posebno poudarja pomen uspehov, ki jih je dosegla kljub razmeram, v katerih živi. “Vsi njeni uspehi so vredni posebne pohvale in spoštovanja. Zagotovo bi bili še večji, če bi imela možnosti, kakršne imajo drugi. Tako pa se njene sanje o nadaljevanju šole žal niso mogle uresničiti,” z dekletom sočustvuje ravnateljica.
Mašine sanje, da bi šolanje lahko nadaljevala na srednji glasbeni šoli, je namreč preprečil pogoj, da za to potrebuje svoje lastno glasbilo. Za deklico, ki po očetovi smrti živi z brezposelno mamo in mlajšim bratom, prav tako odličnjakom, je to nedosegljivo visok strošek.
V nižji glasbeni šoli so ji pomagali tako s subvencioniranjem oz. oprostitvijo plačila vadnin kot z najemom inštrumenta, pri šolanju na višji stopnji pa taka pomoč ni možna. A ravnateljica pravi, da sanje še niso popolnoma zamrle: s primernim instrumentom je pot k profesionalni glasbeni karieri še zmeraj mogoča. “Ni še vse izgubljeno; če bi dobila primeren inštrument, bi se lahko odločila za glasbeno pot ali pa bi se ob izbrani srednji šoli vpisala še na vzporeden program srednje glasbene šole. Ni še prepozno, nikakor ne!”
A tudi če ne, dober inštrument potrebuje za igranje v orkestru in manjših zasedbah. “Maši glasba res veliko pomeni; sprošča jo, pomirja, z njo se čustveno izraža. Zato bo glasba brez dvoma tudi v prihodnje pomemben del njenega življenja.”
Otrok, ki kljub uspehom, prepoznani nadarjenosti in veliki želji po igranju inštrumenta glasbene poti ne morejo nadaljevati, ker starši ne zmorejo plačila, je iz leta v leto več. V Mašini šoli pravijo, da se je njihovo število predvsem v zadnjih treh letih precej povečalo in da je prav strošek nakupa instrumentov pogosto stopnička, pri kateri se glasbeno izobraževanje na višjih stopnjah za številne ustavi.
A čeprav se je bila Maša za zdaj prisiljena odreči svojim sanjam o srednji glasbeni šoli, se ji ta možnost morda odpre vsaj v naslednjem šolskem letu. Maša je namreč vključena v Botrstvo in njena botra Mirjam se je odločila, da ji pomaga. “Ko sva si začeli dopisovati, je bila stara 13 let, a je v pismih pokazala tako zrelost in ljubezen do glasbe, da me je res ganila. Ker je moja strast energetsko zdravljenje ljudi, sem si zamislila, da bi svoj prosti čas namenila zdravljenju, vendar tako, da vse moje stranke najprej vplačajo mojo storitev na poseben sklic pri ZPM Moste oz. Botrstvu, ki je odprt samo za zbiranje sredstev za Mašino violino. Vsaka moja stranka mora pred dogovorjenim terminom pokazati potrdilo, da je res vplačala, tako da z denarjem nimam popolnoma nič, vse gre za Mašo. Jaz izvajam le zdravljenje in pri tem imam pogosto v mislih, zakaj to počnem; predstavljam si Mašo, kako igra na violino. Čeprav je v resnici še nikoli nisem videla. In to me še bolj motivira. Tako smo vsi zadovoljni: stranka, ker dobi storitev, Maša in jaz, ker naredim nekaj dobrega.”
Mirjam od pomladi še ni zamudila nobenega delovnega četrtka. “Odkar to počnem, je to zame absolutna četrtkova prioriteta. Čas za kosilo, ki je temu namenjen, je rezerviran samo za to mojo misijo. Nikoli ne grem na kosilo, vse sestanke in druge obveznosti si prilagodim tako, da imam to uro prosto – vse je podrejeno temu, da se nabira denar zanjo. Sicer počasi, a zelo vztrajno! To je moj prispevek k Botrstvu!”
Cena za primerno violino je res visoka, za zdaj je zbrana približno tretjina potrebnega denarja. Mašina botra si zato želi, da bi ji pri tem pomagal še kdo. “Želela bi si, da bi bilo to čim prej, ker vem, kako zelo si želi igrati v orkestru. Sama pa sem že tako ali tako sklenila, da ko končam zbiranje za Mašo, zagotovo nadaljujem to akcijo za otroke, ki so v podobni stiski – morda potrebujejo športni pripomoček, počitnice, kar koli. Tako prisluženih sredstev nočem zase, s tem si želim nekomu pomagati,” je odločena botra Mirjam.
Kljub veliki akciji, ki jo je začela zanjo in o kateri Maša sploh nič ne ve, se torej Mirjam z njo še nikoli ni srečala. Tudi takrat, ko bo Maša dobila novo violino – v to botra trdno verjame – se najbrž ne bosta spoznali. “Čutim pa veliko željo, da bi šla na njen koncert, na katerem bi zaigrala na to novo violino. Tako bi se sanje uresničile ne le njej, pač pa tudi meni!”
Čeprav imajo vedenjske težave otroci iz prav vseh družbenih slojev, imajo otroci, ki živijo v socialno – ekonomsko depriviligiranih družinah, so bili izpostavljeni zlorabam ali pa so imeli nekoliko nižje umske sposobnosti in težave s samoobvladovanjem, mnogo večje možnosti za številne težave in stiske v odraslosti. To dokazuje tudi novozelandska študija, ki poteka že skoraj 45 let in dokazuje, da spregledani otroci, ki jim nihče ustrezno ne pomaga, v odraslosti postanejo tudi veliko (finančno) breme družbe. Ti dokazi bi nas morali močno skrbeti tudi zato, ker je psihološka in psihiatrična pomoč pri nas za otroke zelo težko dostopna, čakalne dobe tudi za najhujše primere so izjemno dolge, številni otroci je sploh ne dobijo.
Naša sogovornica, mama prvošolčka, je bila primorana pustiti vse, kar sta z možem ustvarila in se zateči v materinski dom. V času, ko sta s sinom živela zgolj od socialne pomoči, jima je pomoč Botrstva – tako mesečni znesek kot drobne pozornosti, ki sta jih dobila – neizmerno veliko pomenila, se spominja sedaj, ko pomoči več ne potrebuje.
Na zaključni prireditvi projekta Ime leta smo se z nekaterimi izbranci za Ime meseca pogovarjali tudi o pomenu Botrstva, saj sta projekta tesno povezana.
Anastasiya, Maša, Teodora in Emma so sošolke in prijateljice, ki so se odločile, da bodo svoje rojstne dneve praznovale skupaj in se skupaj tudi odpovedale darilom: svoje prijatelje so prosile, naj raje prispevajo v sklad, s katerim so za eno leto postale botre svoji osemletni vrstnici. V tem, najbrž najintenzivnejšem obdobju obdarovanja v letu, bo morda njihova odločitev lahko navdih še za koga, ki bi namesto brezglavega kupovanja daril nekomu, ki ima vse, raje poklonil botrovanje otroku, ki potrebuje pomoč do boljšega jutri. V tem trenutku namreč na svojega botra čaka več kot 100 otrok!
"Slabo bralno pismeni otroci ne bodo sami mogli izbirati, kaj bodo počeli v življenju. Vzeli bodo lahko le ostanke. Šli bodo na tiste šole, ki bodo imele premalo dijakov, šli bodo v službe, ki jih nihče ne želi opravljati. In slabo bralno pismenih je kar petina četrtošolcev," po objavi zadnjih podatkov o bralni pismenosti desetletnikov pri nas opozarja nacionalna koordinatorka raziskave PIRLS Marjeta Doupona s Pedagoškega inštituta v Ljubljani.
Z izjavami otrok, staršev in psihoterapevta smo spomnili na pomen skupnih doživetij, ki jih otrokom in družinam omogoča akcija Čarobna zima.
Pred natanko dvema letoma smo poslušalce v posebni akciji povabili, naj z novimi in privlačnimi otroškimi in mladinskimi knjigami skušajo kar se da napolniti police v OŠ Veržej. To je namreč šola, v katero sta združena tako vrtec kot tudi poseben zavod za osnovnošolce iz vse Slovenije, ki so jih strokovnjaki zaradi različnih razlogov morali umakniti iz njihovih družin. Ker kraj nima druge knjižnice, oddaljene knjižnice v Murski Soboti in Ljutomeru pa so za otroke iz doma povsem nedosegljive, je šolska knjižnica še posebej pomembno stičišče in zatočišče za otroke in mladostnike. Izjemno velik odziv poslušalcev je presenetil vse, mlade bralce in zaposlene, nove knjiga pa so v knjižnico privabile tudi tiste, ki prej vanjo niso zahajali.
Kako pomembna reč je v življenju revnega najstnika imeti majhno žepnino, denimo tako, ki ti omogoča evro na dan za kavico s sošolci? Raziskava, ki jo je za svoj magisterij prav na primeru otrok iz Botrstva Primorka Jasmina Jerant opravila na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti kaže, da zelo. Kajti že tako majhna žepnina lahko najstnikom odpre vrata v socialno vključenost med vrstnike in s tem do socialnega kapitala, ki ga s tem dobijo za vse življenje.
V novi akciji 'Čarobna zima' bodo otroci lahko obiskali gledališke igre, operne, baletne ali kino predstave, obiskali kopališča, odšli na sankanje in drsanje, ali pa bodo zimska doživetja izkusili na različnih izletih. Izkušnje sodelavcev ekipe Botrstva so namreč pokazale, da se družine v finančni stiski najpogosteje odpovedo prav skupnim doživetjem. Akcij, ki otrokom omogočajo različna doživetja in obiske predstav, pa tudi letovanja, sicer ni malo, je pa zelo malo takih, ki bi si za cilj zadale prav doživetja za vso družino.
V naših oddajah pogosto opozarjamo na to, kaj vse vpliva na razslojevanje otrok. Gost današnje oddaje, predavatelj na Fakulteti za šport doc. dr. Gregor Starc, pa dodaja premalokrat omenjeno dimenzijo: pomen gibanja pri razvoju otrok in mladostnikov in njegov vpliv na uspeh v življenju. Nanizal je nekaj res pomembnih vidikov in razmislekov tudi o tem, kako lahko kot starši in kot družba dosežemo bistveno boljši razvoj mladih generacij.
Več kot 7400 botrov je v času obstoja projekta Botrstvo pomagalo otrokom s svojim rednim mesečnim prispevkom. Dva med njimi, gospa Barbara in gospod Andrej, sta v projektu že od začetka. O samem projektu, pa tudi o družbi in njeni skrbi za otroke, sta razmišljala v tokratni oddaji.
Smučanje je sicer med popularnejšimi športi pri nas, a je tudi med dražjimi. Zato strokovnjaki že vrsto let opozarjajo, da v selekcijah otrok in mladostnikov skorajda ni več otrok iz manj premožnih družin zgolj zato, ker še tako talentiranemu otroku ne zmorejo kriti enormnih stroškov treningov, priprav in tekmovanj. Zato smo toliko bolj veseli, kadar lahko v projektu Botrstvo s pomočjo številnih donatorjev pomagajo izjemno talentiranemu mladostniku uresničiti smučarske sanje.
Tudi s koproducentsko podporo RTV Slovenija je nastal najnovejši film Jana Cvitkoviča “Družinica”, ki v angleščini nosi naslov “The basic of killing” ali v neposrednem prevodu: osnove ubijanja. Film namreč opozarja tudi na pogubne posledice, ki jih v dotlej idilično družinico vnese izguba obeh zaposlitev, a tudi zbirokratizirane in neučinkovite zakonodaje, ki ljudem v podobnih stiskah ne nudi primerne pomoči.
Za sistem je dekle, ki za bližnje sorodnike že nekaj let ne obstaja, predvsem in najprej dolžnik, ne otrok v neverjetni stiski.
V njej so novega lastnika dobile zmagovite superge, ki jih je takoj po finalni tekmi projektu Botrstvo brez pomisleka podaril vzhajajoči zvezdnik svetovne košarke Luka Dončić.
Zmagovalne športne copate Luke Dončića smo prodali za 30.000 evrov. Hvala vsem!
Na Valu 202 je potekala že šesta velika humanitarna dražba. Tokrat je zanjo briljantni mladi košarkarski zvezdnik Luka Dončić podaril superge, ki jih je nosil na vseh pomembnih tekmah tega prvenstva, tudi na finalni.
Večkrat poudarjena podrobnost iz življenja daleč najboljšega mladega igralca pravkar minulega evropskega prvenstva, Luke Dončiča, je, da je za zagotovitev nemotenih treningov oče Saša opravljal tudi honorarna dela, tudi vozil taksi po Ljubljani. Zdaj je to le še zanimivost z Lukove izjemne športne poti, a denar je pomemben odločevalec o usodi karier številnih otrok. Tudi zatov projektu Botrstvu tako vztrajno opozarjajo na to, da družba talentov ne sme izgubljati zgolj zato, ker je je nadarjen otrok morda rodil v družini, ki naraščajočih stroškov športne ali umetniške poti ne zmore. Združena podpora donatorjev in klubov pa lahko.
“Imeli smo tudi otroke, ki so ne le nižjo glasbeno šolo, pač pa tudi srednješolsko glasbeno izobrazbo pridobili tako rekoč brez finančnega prispevka staršev,” dostopnost glasbenega izobraževanja pri nas opiše predsednica Zveze slovenskih glasbenih šol in ravnateljica Konservatorija Maribor Helena Meško.
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Neveljaven email naslov