Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Slabo bralno pismeni otroci ne bodo sami mogli izbirati, kaj bodo počeli v življenju. Vzeli bodo lahko le ostanke. Šli bodo na tiste šole, ki bodo imele premalo dijakov, šli bodo v službe, ki jih nihče ne želi opravljati. In slabo bralno pismenih je kar petina četrtošolcev," po objavi zadnjih podatkov o bralni pismenosti desetletnikov pri nas opozarja nacionalna koordinatorka raziskave PIRLS Marjeta Doupona s Pedagoškega inštituta v Ljubljani.
Podatki jasno kažejo na vse večje razslojevanje med četrtošolci, razkorak je pri desetih letih starosti velik že za kakšni dve leti
“Slabo bralno pismeni otroci ne bodo sami mogli izbirati, kaj bodo počeli v življenju. Vzeli bodo lahko le ostanke. Šli bodo na tiste šole, ki bodo imele premalo dijakov, šli bodo v službe, ki jih nihče ne želi opravljati. In slabo bralno pismenih je kar petina četrtošolcev,” po objavi zadnjih podatkov o bralni pismenosti desetletnikov pri nas opozarja nacionalna koordinatorka raziskave PIRLS Marjeta Doupona s Pedagoškega inštituta v Ljubljani.
Najnovejši rezultati mednarodne raziskave bralne pismenosti, v kateri slovenski desetletniki sodelujejo že od leta 2001, so sicer pokazali, da otroci vseh slojev že vsa leta napredujejo v bralni pismenosti, kar je dosežek, ki ni uspel tudi nekaterim bogatejšim državam. Naši četrtošolci se sedaj uvrščajo v povprečje tistih držav sveta, ki v raziskavi sodelujejo, pomembno pa je tudi, da vsa leta enakomerno napredujejo fantje in dekleta in da so napredovali otroci iz vseh socialnoekonomskih statusov. Vendar pa je raziskava odkrila, da revščina oz. premoženje družin pomembno vpliva na bralno pismenost: “Dosežki najboljših otrok, ki prihajajo iz revnih družin, so primerljivi z rezultati najmanj uspešnih otrok iz najbogatejših slojev. Ta razkorak je pri desetih letih starosti velik že za kakšni dve leti in nedvomno bo sčasoma le še večji. Tudi pri raziskavi PISA, ki meri bralno pismenost petnajstletnikov se pokaže, da so v srednješolkam izobraževanju »razporejeni« v močni povezavi z izobrazbo svojih staršev. Najbolj pismeni, otroci bolje izobraženih staršev, so praviloma v gimnazijah, sledijo jim tisti v strokovnih programih in skupaj z izobrazbo s staršev pada izobraževalna stopnja otrok. To je statistično dejstvo. Seveda so povsod izjeme, a te ne zanikajo pravila,” je jasna raziskovalka.
In pravilo je, da se v šoli otroci ne razslojijo po svojih naravnih kognitivnih sposobnostih, ampak po tem, kako spodbujeni so bili so njihovi potenciali rojstva naprej. “Zato bi pametna država in zrela družba zagotovo s pozitivno diskriminacijo vlagala maksimalno skrb v to, da prikrajšanim otrokom iz najrevnejših okoli ponudi vse, kar zna in zmore, da bi tudi oni imeli možnost razviti vse svoje potenciale“. Le tako lahko kot družba dosežemo svoj maksimum: “Kognitivne sposobnosti so enakomerno razporejene po vseh družbenih slojih. In za tiste redke genije, ki se rodijo vsake toliko časa, nikoli ne moremo predvidevati, v kako bogati ali revni družini se bodo rodili. In lahko takega otroka povsem prezremo. Močna želja samega otroka ni dovolj, da bi iz sebe naredil vse, če starši komaj čakajo, da bo končal osnovno šolo in začel pomagati pri preživljanju družine.”
In tudi zato mora biti šolski sistem tisti, ki zna otrokom pomagati do njihovih najvišjih možnih dosežkov: primera Hong Konga in Španije denimo kažeta, da premišljen šolski sistem zmore preseči primanjkljaje, ki jih otroci prinesejo od doma: kaj v teh državah delajo drugače? “Predvsem se naslanjajo na šolo, ta absolutno prevzema odgovornost za šolanje otrok, hkrati pa gojijo visoka pričakovanja do vseh otrok. Ne samo do tistih, ki prihajajo iz »pravih« družin. Za vsakega verjamejo, da zmore in potem mu pomagajo, da zmore do tiste stopnje, do katere pač zmore.”
Šolski sistem bi v imenu boljše prihodnosti celotne družbe moral prevzeti večjo odgovornost pri uspešnosti šolanja in podpori najrevnejšim, tudi s pozitivno diskriminacijo. “Vendar tega ne bo zmogel sam, mi kot družba se moramo odločiti, da nam je pomemben prav vsak otrok in da si kot družba takšnega razslojevanja ne želimo.”
Raziskava o bralni pismenosti naših četrtošolcev pa je močno opozorila še na nekaj: da otroke prav iz vseh slojev pri napredku in razvoju bralne pismenosti močno zavira med vrstniško nasilje: tema, ki bi zahtevala bistveno več pozornosti kot je je deležna sedaj.
Na vpliv revščine v projektu Botrstvo opozarjajo že vrsto let. Pomagate jim lahko tudi tako, da še pred koncem tega leta odstopite delček dohodnine, ki je lahko namenjen tudi humanitarnim organizacijam: obrazec najdete tudi na spletni strani www.boter.si.
552 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
"Slabo bralno pismeni otroci ne bodo sami mogli izbirati, kaj bodo počeli v življenju. Vzeli bodo lahko le ostanke. Šli bodo na tiste šole, ki bodo imele premalo dijakov, šli bodo v službe, ki jih nihče ne želi opravljati. In slabo bralno pismenih je kar petina četrtošolcev," po objavi zadnjih podatkov o bralni pismenosti desetletnikov pri nas opozarja nacionalna koordinatorka raziskave PIRLS Marjeta Doupona s Pedagoškega inštituta v Ljubljani.
Podatki jasno kažejo na vse večje razslojevanje med četrtošolci, razkorak je pri desetih letih starosti velik že za kakšni dve leti
“Slabo bralno pismeni otroci ne bodo sami mogli izbirati, kaj bodo počeli v življenju. Vzeli bodo lahko le ostanke. Šli bodo na tiste šole, ki bodo imele premalo dijakov, šli bodo v službe, ki jih nihče ne želi opravljati. In slabo bralno pismenih je kar petina četrtošolcev,” po objavi zadnjih podatkov o bralni pismenosti desetletnikov pri nas opozarja nacionalna koordinatorka raziskave PIRLS Marjeta Doupona s Pedagoškega inštituta v Ljubljani.
Najnovejši rezultati mednarodne raziskave bralne pismenosti, v kateri slovenski desetletniki sodelujejo že od leta 2001, so sicer pokazali, da otroci vseh slojev že vsa leta napredujejo v bralni pismenosti, kar je dosežek, ki ni uspel tudi nekaterim bogatejšim državam. Naši četrtošolci se sedaj uvrščajo v povprečje tistih držav sveta, ki v raziskavi sodelujejo, pomembno pa je tudi, da vsa leta enakomerno napredujejo fantje in dekleta in da so napredovali otroci iz vseh socialnoekonomskih statusov. Vendar pa je raziskava odkrila, da revščina oz. premoženje družin pomembno vpliva na bralno pismenost: “Dosežki najboljših otrok, ki prihajajo iz revnih družin, so primerljivi z rezultati najmanj uspešnih otrok iz najbogatejših slojev. Ta razkorak je pri desetih letih starosti velik že za kakšni dve leti in nedvomno bo sčasoma le še večji. Tudi pri raziskavi PISA, ki meri bralno pismenost petnajstletnikov se pokaže, da so v srednješolkam izobraževanju »razporejeni« v močni povezavi z izobrazbo svojih staršev. Najbolj pismeni, otroci bolje izobraženih staršev, so praviloma v gimnazijah, sledijo jim tisti v strokovnih programih in skupaj z izobrazbo s staršev pada izobraževalna stopnja otrok. To je statistično dejstvo. Seveda so povsod izjeme, a te ne zanikajo pravila,” je jasna raziskovalka.
In pravilo je, da se v šoli otroci ne razslojijo po svojih naravnih kognitivnih sposobnostih, ampak po tem, kako spodbujeni so bili so njihovi potenciali rojstva naprej. “Zato bi pametna država in zrela družba zagotovo s pozitivno diskriminacijo vlagala maksimalno skrb v to, da prikrajšanim otrokom iz najrevnejših okoli ponudi vse, kar zna in zmore, da bi tudi oni imeli možnost razviti vse svoje potenciale“. Le tako lahko kot družba dosežemo svoj maksimum: “Kognitivne sposobnosti so enakomerno razporejene po vseh družbenih slojih. In za tiste redke genije, ki se rodijo vsake toliko časa, nikoli ne moremo predvidevati, v kako bogati ali revni družini se bodo rodili. In lahko takega otroka povsem prezremo. Močna želja samega otroka ni dovolj, da bi iz sebe naredil vse, če starši komaj čakajo, da bo končal osnovno šolo in začel pomagati pri preživljanju družine.”
In tudi zato mora biti šolski sistem tisti, ki zna otrokom pomagati do njihovih najvišjih možnih dosežkov: primera Hong Konga in Španije denimo kažeta, da premišljen šolski sistem zmore preseči primanjkljaje, ki jih otroci prinesejo od doma: kaj v teh državah delajo drugače? “Predvsem se naslanjajo na šolo, ta absolutno prevzema odgovornost za šolanje otrok, hkrati pa gojijo visoka pričakovanja do vseh otrok. Ne samo do tistih, ki prihajajo iz »pravih« družin. Za vsakega verjamejo, da zmore in potem mu pomagajo, da zmore do tiste stopnje, do katere pač zmore.”
Šolski sistem bi v imenu boljše prihodnosti celotne družbe moral prevzeti večjo odgovornost pri uspešnosti šolanja in podpori najrevnejšim, tudi s pozitivno diskriminacijo. “Vendar tega ne bo zmogel sam, mi kot družba se moramo odločiti, da nam je pomemben prav vsak otrok in da si kot družba takšnega razslojevanja ne želimo.”
Raziskava o bralni pismenosti naših četrtošolcev pa je močno opozorila še na nekaj: da otroke prav iz vseh slojev pri napredku in razvoju bralne pismenosti močno zavira med vrstniško nasilje: tema, ki bi zahtevala bistveno več pozornosti kot je je deležna sedaj.
Na vpliv revščine v projektu Botrstvo opozarjajo že vrsto let. Pomagate jim lahko tudi tako, da še pred koncem tega leta odstopite delček dohodnine, ki je lahko namenjen tudi humanitarnim organizacijam: obrazec najdete tudi na spletni strani www.boter.si.
Med Imeni meseca so bili tudi taki, ki so poslušalce prepričali s svojimi humanitarnimi dejanji, s humanitarnostjo pa je izbor Imena leta povezan že vrsto let
Čeprav gredo v poseben sklad, je neposredna odločitev za izbrano organizacijo še vedno izjemno pomembna. Med okoli 6000 možnimi prejemniki je tudi ZPM Ljubljana Moste Polje, ki vodi program Botrstvo v Sloveniji
Demagogija o množičnih zlorabah socialnih pomoči je načrtna in brez dokazov
Plačljiva praznična doživetja so za družine v finančni stiski popolnoma nedosegljiva, Čarobna zima pomaga podariti vsaj kanček čarobnega
Deseto leto je, kar program Botrstvo v Sloveniji s pomočjo več kot 7400 botrov pomaga otrokom v stistki. Botri so z mesečnim nakazilom 30 evrov pomagali že več kot 9200 otrokom, eden izmed njih pa je tudi naš današnji sogovornik. Da bo postal boter kar desetim otrokom, se je naš sogovornik odločil, ko je slišal oddajo s pripovedjo o revščini pri nas. To ni edina humanitarna akcija, v kateri sodeluje, je pa prepričan, da je revščina neodpravljiva samo zato, ker je človeška sebičnost neuničljiva.
"Ko bi ljudje vedeli, kako te lahko osreči vrečka hrane!" - V skladišču ZPM Moste Polje močno primanjkuje hrane za družine in projekta Botrstvo
Dolgoletni spremljevalec otrok na letovanjih, zdravnik Žiga Krušič, opozarja na dolgotrajne posledice psihosomatskih obolenj in stisk revnih otrok
Konzerva mačje hrane, skrbno razdeljena, da skupaj z makaroni omogoča vsaj dva topla obroka, ledeno mrzle sobe, nepopisna osamljenost in še večji strah in sram, da bi kdo izvedel, kako pošastno starost živijo. Starost nekaterih starostnikov je nepredstavljivo slaba celo za tiste, ki so vajeni marsičesa. V Humanitarčku, društvu, ki vrsto let pomaga najranljivejšim ljudem iz skrajnega roba, so se odločili, da s projektom Vida opozorijo na zgodbe starostnikov, ki so jih osebno spoznali. Zanje ne zbirajo neposredne (finančne) pomoči, pač pa z opisom njihove usode opozarjajo na to, da so ljudje, ki potrebujejo raznovrstvo pomoč, vsepovsod okoli nas. Vida je bila starostnica, ki ji »Humiji« niso uspeli pravočasno pomagati. A s projektom Vida, poimenovanem po njej, lahko pravočasno vidimo tiste, ki so še tukaj in ki živijo pod robom vsega znosnega.
Usoda najrevnejših dijakov ostaja odvisna od donacij humanitarnih društev
Polnih devet let je, kar je pri ZPM Ljubljana Moste Polje zaživel projekt Botrstvo v Sloveniji. Njegov namen je bil pomagati otrokom pri razvoju njihovih talentov, kakovostnejšem preživljanju prostega časa ali omogočiti udeležbo na plačljivih obšolskih dejavnosti. V tem času je bilo pomoči deležnih več kot 9000 otrok, zbrali pa so več kot 14,5 milijonov evrov.
Revščina je v najstniškem obdobju ena največjih možnih stigem, zato dijaki praviloma ne prosijo za pomoč
Končala se je 8. večja dobrodelna dražba za pomoč otrokom iz projekta Botrstvo. Tokrat smo ponudili ekskluziven kos zgodovine slovenskega športa. Primož Roglič je namreč rdečo majico zmagovalca Vuelte podaril Botrstvu, da bi z izkupičkom, ki je skupaj dosegel 30.000 evrov, lahko pomagali mladim talentom iz vse Slovenije.
Začenjamo 8. večjo dobrodelno dražbo za pomoč otrokom iz projekta Botrstvo. Tudi tokrat ponujamo ekskluziven kos zgodovine slovenskega športa. Primož Roglič je namreč rdečo majico zmagovalca Vuelte podaril Botrstvu, da bi z izkupičkom lahko pomagali mladim talentom iz vse Slovenije. Tistim talentom, ki ne morejo na kolo, smuči, v plesne, športne dvorane, v bazene ali na stadione. Ki torej potrebujejo pomoč, da bo njihov talent lahko dobil krila in priložnost, da ga bo sploh kdo lahko prepoznal. Podpisana rdeča majica, simbol zmage na dirki po Španiji, s katero je Primož Roglič kolesaril do vrha zmagovalnega odra, je na voljo za izklicno ceno 99 evrov. Je namreč 99. kolesar v zgodovini, ki mu je uspelo osvojiti etapne zmage na vseh treh največjih tritedenskih kolesarskih dirkah – po Italiji, Franciji in Španiji. Izkupiček dražbe bo brez slehernih odbitkov namenjen za razvoj mladih športnih talentov iz projekta Botrstvo.
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Osemnajstletnik bo eden od več kot 130 dijakov, ki bodo letos prejemali subvencijo stroškov bivanja v dijaških domovih.
Včeraj popoldne se je z letovanj ob morju ali v gorah vrnila še zadnja izmena otrok iz projekta Botrstvo. Letos ste poslušalci s svojimi donacijami ta odmik od doma in vsakdana omogočili rekordnemu številu otrok, saj se jih je letovanja lahko udeležilo kar 120!
Otroci, ki na letovanje pridejo le z nekaj kosi oblačil, otroci, ki se ne morejo naveličati tople vode, s katero se lahko tuširajo, pa otroci, ki se le tistih nekaj dni lahko do sitega najedo so ostali v spominu prostovoljca ZPM Ljubljana Moste Polje, ki vrsto let na morje spremlja otroke iz vse Slovenije. Hvala vsem, ki ste tudi to poletje omogočili letovanja otrokom iz projekta Botrstvo. K temu pripomore vsaka donacija v poljubni višini oz. vsak SMS z geslom BOTER5 (pisano brez presledka), poslan na št 1919, s čimer podarite 5 evrov. Vse donacije, poslane do konca tega tedna, bodo v celoti in brez odbitkov porabljene za letovanja otrok iz projekta Botrstvo, več informacij pa najdete na naši spletni strani. Hvala vsem za pomoč!
Ob ponedeljkih vas ob pomoči vzgojiteljev, ki na letovanjih kot prostovoljci spremljajo otroke iz Botrstva, spomnimo, kako zelo veliko otrokom pomeni nekajdnevni odmik od njihovega vsakdanjika. Med prostovoljci je tudi Duško. Srečal se je z zgodbo bratca in sestrice, ki sta kljub pravilu, da so otroci v spalnicah razdeljeni po spolu, želela spati v isti sobi.
Precej v drugo polovico so se prevesile šolske počitnice in prav vsak teden tudi z vašo pomočjo ob morju ali v gorah letujejo otroci iz projekta Botrstvo. Spremljajo jih prostovoljci, med katerimi je tudi Živa s številnimi spomini na letovanja. "Z drugimi vzgojiteljicami smo priredile tržnico objemov, vse obleke smo razporedile po mizah in dejale, da se dobrine plačujejo z objemi. Spomnim se fanta, ki me je vprašal, če imamo kakšno majico in koliko stane. Rekla sem mu, da tale majčka stane pet objemov in ko sem videla obraz tega fanta, ki ni mogel pokazati čudenja, da dajemo majico za objeme. Imel je takšen izraz na obrazu kot bi zadel na loteriji. Najlepši prizor pa je bil, ko je na zajtrku pokazal, kako ima lepo majico."
Neveljaven email naslov