Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osla ni mogoče preslišati. Njegov glas, oziroma oglašanje je edinstveno. Svojevrstno riganje. Predvsem ga poznamo po trmi in enačimo manj nadarjene ljudi z njim. Kako zmotno, to o pameti namreč. Osli so zelo inteligentni, prijazni, igrivi, učljivi in zelo ubogljivi, če si človek pridobi njegovo zaupanje. Kdor želi uživati v družbi osla naj ga ne pušča osamljenega, kajti osel je družabna žival in težko prenaša samoto.Njegovi predniki so afriški divji osli. Severnoafriški so izumrli že v času Rima, nubijski divji osel izumira, somalijski je ogrožen. Prve so udomačili že pred šest tisoč leti najverjetneje v Libiji, v starem Egiptu pa je bil do pojava kamele (med letoma 715 in 311 pred našim štetjem) najpomembnejša domača žival. Osličje mleko je po sestavi najbolj podobno človeškemu. Znani so laktariji v Franciji, kjer so že pred stoletji z osličjim mlekom zmanjševali smrtnost nedonošenčkov in dojenčkov. V Italiji je na desetine farm, kjer redijo oslice zaradi mleka. Osličje mleko ponujajo kot najboljši nadomestek za materino mleko. Cena za liter je približno 15 evrov. Z osli se v zgodovini nihče ni kdove koliko ukvarjal, zato je njihovih pasem precej manj kot pasem konj, pa tudi njihove telesne značilnosti se zato niso bistveno spreminjale. Domači osli tehtajo od 80 in vse do 480 kilogramov, kolikor tehtajo mamutski osli v Združenih državah Amerike. So dolgoživi, tudi 40 do 50 let dočakajo, na tri leta pa oslice skotijo dva, le redko več mladičev. Če zanj dobro skrbimo in lepo ravnamo se izkaže kot hiter, pokoren in marljiv delavec, čeprav so tisti v revnih predelih sveta podhranjeni in preobremenjeni z delom. O tem trmastem (pravzaprav gre le za močan samoohranitveni nagon) družabnežu bodo tokrat govorili učenci 2. a, b, c, č in d razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja Petra Hrovatin. Oddajo je pripravila Liana Buršič
Osla ni mogoče preslišati. Njegov glas, oziroma oglašanje je edinstveno. Svojevrstno riganje. Predvsem ga poznamo po trmi in enačimo manj nadarjene ljudi z njim. Kako zmotno, to o pameti namreč. Osli so zelo inteligentni, prijazni, igrivi, učljivi in zelo ubogljivi, če si človek pridobi njegovo zaupanje. Kdor želi uživati v družbi osla naj ga ne pušča osamljenega, kajti osel je družabna žival in težko prenaša samoto.Njegovi predniki so afriški divji osli. Severnoafriški so izumrli že v času Rima, nubijski divji osel izumira, somalijski je ogrožen. Prve so udomačili že pred šest tisoč leti najverjetneje v Libiji, v starem Egiptu pa je bil do pojava kamele (med letoma 715 in 311 pred našim štetjem) najpomembnejša domača žival.
Osličje mleko je po sestavi najbolj podobno človeškemu. Znani so laktariji v Franciji, kjer so že pred stoletji z osličjim mlekom zmanjševali smrtnost nedonošenčkov in dojenčkov. V Italiji je na desetine farm, kjer redijo oslice zaradi mleka. Osličje mleko ponujajo kot najboljši nadomestek za materino mleko. Cena za liter je približno 15 evrov.
Z osli se v zgodovini nihče ni kdove koliko ukvarjal, zato je njihovih pasem precej manj kot pasem konj, pa tudi njihove telesne značilnosti se zato niso bistveno spreminjale. Domači osli tehtajo od 80 in vse do 480 kilogramov, kolikor tehtajo mamutski osli v Združenih državah Amerike. So dolgoživi, tudi 40 do 50 let dočakajo, na tri leta pa oslice skotijo dva, le redko več mladičev. Če zanj dobro skrbimo in lepo ravnamo se izkaže kot hiter, pokoren in marljiv delavec, čeprav so tisti v revnih predelih sveta podhranjeni in preobremenjeni z delom.
O tem trmastem (pravzaprav gre le za močan samoohranitveni nagon) družabnežu bodo tokrat govorili učenci 2. a, b, c, č in d razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja Petra Hrovatin.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Osla ni mogoče preslišati. Njegov glas, oziroma oglašanje je edinstveno. Svojevrstno riganje. Predvsem ga poznamo po trmi in enačimo manj nadarjene ljudi z njim. Kako zmotno, to o pameti namreč. Osli so zelo inteligentni, prijazni, igrivi, učljivi in zelo ubogljivi, če si človek pridobi njegovo zaupanje. Kdor želi uživati v družbi osla naj ga ne pušča osamljenega, kajti osel je družabna žival in težko prenaša samoto.Njegovi predniki so afriški divji osli. Severnoafriški so izumrli že v času Rima, nubijski divji osel izumira, somalijski je ogrožen. Prve so udomačili že pred šest tisoč leti najverjetneje v Libiji, v starem Egiptu pa je bil do pojava kamele (med letoma 715 in 311 pred našim štetjem) najpomembnejša domača žival. Osličje mleko je po sestavi najbolj podobno človeškemu. Znani so laktariji v Franciji, kjer so že pred stoletji z osličjim mlekom zmanjševali smrtnost nedonošenčkov in dojenčkov. V Italiji je na desetine farm, kjer redijo oslice zaradi mleka. Osličje mleko ponujajo kot najboljši nadomestek za materino mleko. Cena za liter je približno 15 evrov. Z osli se v zgodovini nihče ni kdove koliko ukvarjal, zato je njihovih pasem precej manj kot pasem konj, pa tudi njihove telesne značilnosti se zato niso bistveno spreminjale. Domači osli tehtajo od 80 in vse do 480 kilogramov, kolikor tehtajo mamutski osli v Združenih državah Amerike. So dolgoživi, tudi 40 do 50 let dočakajo, na tri leta pa oslice skotijo dva, le redko več mladičev. Če zanj dobro skrbimo in lepo ravnamo se izkaže kot hiter, pokoren in marljiv delavec, čeprav so tisti v revnih predelih sveta podhranjeni in preobremenjeni z delom. O tem trmastem (pravzaprav gre le za močan samoohranitveni nagon) družabnežu bodo tokrat govorili učenci 2. a, b, c, č in d razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja Petra Hrovatin. Oddajo je pripravila Liana Buršič
Osla ni mogoče preslišati. Njegov glas, oziroma oglašanje je edinstveno. Svojevrstno riganje. Predvsem ga poznamo po trmi in enačimo manj nadarjene ljudi z njim. Kako zmotno, to o pameti namreč. Osli so zelo inteligentni, prijazni, igrivi, učljivi in zelo ubogljivi, če si človek pridobi njegovo zaupanje. Kdor želi uživati v družbi osla naj ga ne pušča osamljenega, kajti osel je družabna žival in težko prenaša samoto.Njegovi predniki so afriški divji osli. Severnoafriški so izumrli že v času Rima, nubijski divji osel izumira, somalijski je ogrožen. Prve so udomačili že pred šest tisoč leti najverjetneje v Libiji, v starem Egiptu pa je bil do pojava kamele (med letoma 715 in 311 pred našim štetjem) najpomembnejša domača žival.
Osličje mleko je po sestavi najbolj podobno človeškemu. Znani so laktariji v Franciji, kjer so že pred stoletji z osličjim mlekom zmanjševali smrtnost nedonošenčkov in dojenčkov. V Italiji je na desetine farm, kjer redijo oslice zaradi mleka. Osličje mleko ponujajo kot najboljši nadomestek za materino mleko. Cena za liter je približno 15 evrov.
Z osli se v zgodovini nihče ni kdove koliko ukvarjal, zato je njihovih pasem precej manj kot pasem konj, pa tudi njihove telesne značilnosti se zato niso bistveno spreminjale. Domači osli tehtajo od 80 in vse do 480 kilogramov, kolikor tehtajo mamutski osli v Združenih državah Amerike. So dolgoživi, tudi 40 do 50 let dočakajo, na tri leta pa oslice skotijo dva, le redko več mladičev. Če zanj dobro skrbimo in lepo ravnamo se izkaže kot hiter, pokoren in marljiv delavec, čeprav so tisti v revnih predelih sveta podhranjeni in preobremenjeni z delom.
O tem trmastem (pravzaprav gre le za močan samoohranitveni nagon) družabnežu bodo tokrat govorili učenci 2. a, b, c, č in d razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja Petra Hrovatin.
Malavi, Mozambik, Zimbabve, Botsvana in Namibija so dežele črne celine, kjer se najraje zadržuje. Najraje ima zgodnja jutra, takrat je najbolj aktivna. Obožuje svežo travo, sadje, cvetlice, rada pije. Vodo. Ženi se tudi jeseni, in, ko pride naraščaj, samice, rodilje ostanejo ob svojih mamah. Za pomoč in podporo. Levov in leopardov se izogiba. Na daleč. Kdo je niala je zanimalo Liano Buršič, zato je o njej povprašala učence 3.razredov ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik ter biologinjo, vodnico v našem največjem ZOO-ju, Petro Hrovatin.
Najlepše je seveda, če se ljudje med seboj dobro razumemo in smo prijatelji, a ni vedno tako. S kom smo lahko tudi na bojni nogi. Kaj to pomeni in koliko se to dogaja mladim sogovornikom z OŠ Mengeš?
V tem tednu smo obeležili svetovni dan hrane, ob katerem se vsako leto znova zavemo, da imajo v nekaterih delih sveta hrane občutno premalo, medtem ko v drugih živijo ljudje v prevelikem izobilju. Vid, Ana Natali, Filip, Neža, Hana in Jakob iz OŠ Mengeš so Tadeji Bizilj povedali, da ima hrana pomembno mesto v njihovem življenju in da se zavedajo, da morajo z njo ravnati spoštljivo. Dan vedno začnejo z zajtrkom, prisluhnimo, kdo jim ga pripravi in kaj imajo najraje na krožniku.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Iskrenost in neposrednost sta vrednoti, ki pa lahko pri komu povzročita tudi prizadetost. Če je kakšna stvar izrečena impulzivno, v jezi in brez pomisleka, je lahko še huje, zato se je kdaj pač treba ugrizniti v jezik …
Dobra glasba nam lahko polepša dan. Lahko nas spravi v boljšo voljo, ob njej celo zaplešemo ali zapojemo. Že naš radijski program jo je poln – in preden bomo slišali naslednjo skladbo, prisluhnimo, kako o domačih in tujih melodijah razmišljajo šolarji iz Osnovne šole Maksa Durjave iz Maribora. Kakšna glasba gre najbolj v uho petošolcem Naji, Špeli, Nejcu, Tijanu in Timu, je zanimalo Tadejo Bizilj.
Tehta manj kot zmerno napolnjen nakupovalni voziček. Seveda ga, kot niti vseh z naravnimi ritmi in naravo živečih bitij, ne boste srečali med nakupovanjem. Morda le, če boste zajemali izvirsko vodo ob kakšnem gozdnem obronku v ameriškem Texasu. Ali pa Mehiki. Ali celo med hribolazenjem po Andih. A le, če boste ostali na višini do 3200 metrov. Višje mu ne paše. On je jaguarundi. Veste zdaj kaj več? ;) Učenci tretjih razredov z ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica iz ZOO-ja Petra Hrovatin že;) Spraševala jih je Liana Buršič
Ko smo pred odločitvijo, je velikokrat dobro, da prej preverimo, kakšne možnosti imamo, preučimo vse dostopne podatke in nato sprejmemo odločitev. To velja tako za pomembne življenjske odločitve kot nakupe. O slednjih bodo govorili otroci z OŠ 8 talcev iz Logatca in Špela Šebenik v rubriki Dobro jutro, otroci …
Prvi mesec pouka v tem novem šolskem letu je že za šolarji in počasi se je že začelo tudi tisto pravo učenje. Naja, Nejc, Špela, Tijan in Tim z Osnovne šole Maksa Durjave Maribor pravijo, da se radi učijo, saj s tem postajajo pametnejši in vedo več stvari. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
No, v četrtkovih oddajah Dobro jutro, otroci, kjer vam predstavljamo raznolik svet živalskega kraljestva, smo vedno bolj ugankarsko skrivnostni. Tokrat vam ime živali povemo takoj, pa nas res zanima, koliko vas bo vedelo, za katero gre. Če o njej ne veste nič, vas bodo podučili učenci 3.A in B razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja v ZOO-ju Petra Hrovatin. Liano Buršič je zanimalo, kaj vedo o dikdiku. Ja, o dikdiku??
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Osnovnošolcem sicer izrazi, ki jih zasledimo v množičnih medijih, niso blizu. V tokratni ponedeljkovi jezikovno obarvani rubriki Dobro jutro, otroci pa so učenci iz Logatca vseeno govorilu o enem izmed njih. Kaj pomeni obdobje debelih krav in njegovo nasprotje časi suhih krav?
Jesen je lep letni čas, poln različnih odtenkov rjavih, oranžnih, rdečih in rumenih barv, ki vabijo na jesenski sprehod. Nanj se radi podajo tudi petošolci z Osnovne šole Maksa Durjave iz Maribora – kaj vse vidijo in tudi nabirajo na sprehodu, so povedali Tadeji Bizilj.
Največja med svojimi, najtežja, z najbolj, no, diplomatsko rečeno – značilno intenzivnim vonjem, pa tudi tista, ki lahko spi v vodi brez skrbi. Pa ni riba;) Veste o kom so Liani Buršič pripovedovali učenci 3.B razreda ljubljanske OŠ Tone Čufar in biologinja, vodnica v ZOO_ju, Petra Hrovatin?
Ob pregovoru jabolko ne pade daleč od drevesa odrasli največkrat pomislimo na kaj negativnega. Mladi iz Logatca pa ga razumejo neobremenjeno …
Od 8. septembra do 8. oktobra se letos odvija projekt Nacionalni mesec skupnega branja, v želji, da bi prav vsi več brali in s tem poskrbeli za porast bralne pismenosti in bralne kulture. Kakovosten čas, ki ga ob branju preživimo drug z drugim, je namreč neprecenljiv. Kaj najraje berejo Tim, Tijan, Nejc, Špela in Naja z Osnovne šole Maksa Durjave Maribor, je zanimalo Tadejo Bizilj.
Neveljaven email naslov