Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osla ni mogoče preslišati. Njegov glas, oziroma oglašanje je edinstveno. Svojevrstno riganje. Predvsem ga poznamo po trmi in enačimo manj nadarjene ljudi z njim. Kako zmotno, to o pameti namreč. Osli so zelo inteligentni, prijazni, igrivi, učljivi in zelo ubogljivi, če si človek pridobi njegovo zaupanje. Kdor želi uživati v družbi osla naj ga ne pušča osamljenega, kajti osel je družabna žival in težko prenaša samoto.Njegovi predniki so afriški divji osli. Severnoafriški so izumrli že v času Rima, nubijski divji osel izumira, somalijski je ogrožen. Prve so udomačili že pred šest tisoč leti najverjetneje v Libiji, v starem Egiptu pa je bil do pojava kamele (med letoma 715 in 311 pred našim štetjem) najpomembnejša domača žival. Osličje mleko je po sestavi najbolj podobno človeškemu. Znani so laktariji v Franciji, kjer so že pred stoletji z osličjim mlekom zmanjševali smrtnost nedonošenčkov in dojenčkov. V Italiji je na desetine farm, kjer redijo oslice zaradi mleka. Osličje mleko ponujajo kot najboljši nadomestek za materino mleko. Cena za liter je približno 15 evrov. Z osli se v zgodovini nihče ni kdove koliko ukvarjal, zato je njihovih pasem precej manj kot pasem konj, pa tudi njihove telesne značilnosti se zato niso bistveno spreminjale. Domači osli tehtajo od 80 in vse do 480 kilogramov, kolikor tehtajo mamutski osli v Združenih državah Amerike. So dolgoživi, tudi 40 do 50 let dočakajo, na tri leta pa oslice skotijo dva, le redko več mladičev. Če zanj dobro skrbimo in lepo ravnamo se izkaže kot hiter, pokoren in marljiv delavec, čeprav so tisti v revnih predelih sveta podhranjeni in preobremenjeni z delom. O tem trmastem (pravzaprav gre le za močan samoohranitveni nagon) družabnežu bodo tokrat govorili učenci 2. a, b, c, č in d razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja Petra Hrovatin. Oddajo je pripravila Liana Buršič
Osla ni mogoče preslišati. Njegov glas, oziroma oglašanje je edinstveno. Svojevrstno riganje. Predvsem ga poznamo po trmi in enačimo manj nadarjene ljudi z njim. Kako zmotno, to o pameti namreč. Osli so zelo inteligentni, prijazni, igrivi, učljivi in zelo ubogljivi, če si človek pridobi njegovo zaupanje. Kdor želi uživati v družbi osla naj ga ne pušča osamljenega, kajti osel je družabna žival in težko prenaša samoto.Njegovi predniki so afriški divji osli. Severnoafriški so izumrli že v času Rima, nubijski divji osel izumira, somalijski je ogrožen. Prve so udomačili že pred šest tisoč leti najverjetneje v Libiji, v starem Egiptu pa je bil do pojava kamele (med letoma 715 in 311 pred našim štetjem) najpomembnejša domača žival.
Osličje mleko je po sestavi najbolj podobno človeškemu. Znani so laktariji v Franciji, kjer so že pred stoletji z osličjim mlekom zmanjševali smrtnost nedonošenčkov in dojenčkov. V Italiji je na desetine farm, kjer redijo oslice zaradi mleka. Osličje mleko ponujajo kot najboljši nadomestek za materino mleko. Cena za liter je približno 15 evrov.
Z osli se v zgodovini nihče ni kdove koliko ukvarjal, zato je njihovih pasem precej manj kot pasem konj, pa tudi njihove telesne značilnosti se zato niso bistveno spreminjale. Domači osli tehtajo od 80 in vse do 480 kilogramov, kolikor tehtajo mamutski osli v Združenih državah Amerike. So dolgoživi, tudi 40 do 50 let dočakajo, na tri leta pa oslice skotijo dva, le redko več mladičev. Če zanj dobro skrbimo in lepo ravnamo se izkaže kot hiter, pokoren in marljiv delavec, čeprav so tisti v revnih predelih sveta podhranjeni in preobremenjeni z delom.
O tem trmastem (pravzaprav gre le za močan samoohranitveni nagon) družabnežu bodo tokrat govorili učenci 2. a, b, c, č in d razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja Petra Hrovatin.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Osla ni mogoče preslišati. Njegov glas, oziroma oglašanje je edinstveno. Svojevrstno riganje. Predvsem ga poznamo po trmi in enačimo manj nadarjene ljudi z njim. Kako zmotno, to o pameti namreč. Osli so zelo inteligentni, prijazni, igrivi, učljivi in zelo ubogljivi, če si človek pridobi njegovo zaupanje. Kdor želi uživati v družbi osla naj ga ne pušča osamljenega, kajti osel je družabna žival in težko prenaša samoto.Njegovi predniki so afriški divji osli. Severnoafriški so izumrli že v času Rima, nubijski divji osel izumira, somalijski je ogrožen. Prve so udomačili že pred šest tisoč leti najverjetneje v Libiji, v starem Egiptu pa je bil do pojava kamele (med letoma 715 in 311 pred našim štetjem) najpomembnejša domača žival. Osličje mleko je po sestavi najbolj podobno človeškemu. Znani so laktariji v Franciji, kjer so že pred stoletji z osličjim mlekom zmanjševali smrtnost nedonošenčkov in dojenčkov. V Italiji je na desetine farm, kjer redijo oslice zaradi mleka. Osličje mleko ponujajo kot najboljši nadomestek za materino mleko. Cena za liter je približno 15 evrov. Z osli se v zgodovini nihče ni kdove koliko ukvarjal, zato je njihovih pasem precej manj kot pasem konj, pa tudi njihove telesne značilnosti se zato niso bistveno spreminjale. Domači osli tehtajo od 80 in vse do 480 kilogramov, kolikor tehtajo mamutski osli v Združenih državah Amerike. So dolgoživi, tudi 40 do 50 let dočakajo, na tri leta pa oslice skotijo dva, le redko več mladičev. Če zanj dobro skrbimo in lepo ravnamo se izkaže kot hiter, pokoren in marljiv delavec, čeprav so tisti v revnih predelih sveta podhranjeni in preobremenjeni z delom. O tem trmastem (pravzaprav gre le za močan samoohranitveni nagon) družabnežu bodo tokrat govorili učenci 2. a, b, c, č in d razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja Petra Hrovatin. Oddajo je pripravila Liana Buršič
Osla ni mogoče preslišati. Njegov glas, oziroma oglašanje je edinstveno. Svojevrstno riganje. Predvsem ga poznamo po trmi in enačimo manj nadarjene ljudi z njim. Kako zmotno, to o pameti namreč. Osli so zelo inteligentni, prijazni, igrivi, učljivi in zelo ubogljivi, če si človek pridobi njegovo zaupanje. Kdor želi uživati v družbi osla naj ga ne pušča osamljenega, kajti osel je družabna žival in težko prenaša samoto.Njegovi predniki so afriški divji osli. Severnoafriški so izumrli že v času Rima, nubijski divji osel izumira, somalijski je ogrožen. Prve so udomačili že pred šest tisoč leti najverjetneje v Libiji, v starem Egiptu pa je bil do pojava kamele (med letoma 715 in 311 pred našim štetjem) najpomembnejša domača žival.
Osličje mleko je po sestavi najbolj podobno človeškemu. Znani so laktariji v Franciji, kjer so že pred stoletji z osličjim mlekom zmanjševali smrtnost nedonošenčkov in dojenčkov. V Italiji je na desetine farm, kjer redijo oslice zaradi mleka. Osličje mleko ponujajo kot najboljši nadomestek za materino mleko. Cena za liter je približno 15 evrov.
Z osli se v zgodovini nihče ni kdove koliko ukvarjal, zato je njihovih pasem precej manj kot pasem konj, pa tudi njihove telesne značilnosti se zato niso bistveno spreminjale. Domači osli tehtajo od 80 in vse do 480 kilogramov, kolikor tehtajo mamutski osli v Združenih državah Amerike. So dolgoživi, tudi 40 do 50 let dočakajo, na tri leta pa oslice skotijo dva, le redko več mladičev. Če zanj dobro skrbimo in lepo ravnamo se izkaže kot hiter, pokoren in marljiv delavec, čeprav so tisti v revnih predelih sveta podhranjeni in preobremenjeni z delom.
O tem trmastem (pravzaprav gre le za močan samoohranitveni nagon) družabnežu bodo tokrat govorili učenci 2. a, b, c, č in d razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja Petra Hrovatin.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
V jezikovno obarvani rubriki Dobro jutro, otroci nas čaka besedna zveza iz publicističnega sveta, ki pa jo učenci z Osnovne šole Dobravlje dobro poznajo. In tudi vsi ostali, še posebej v tem politično intenzivnem obdobju … Kaj je okostnjak iz omare, čemu služi in ali mora priti na plano?
Mesec junij je tu, pomladni dnevi postajajo vse toplejši in daljši in priložnosti za druženje zunaj na zraku je vedno več. Petošolci Juš, Natalija, Laura, Uroš, Timon in Marcel iz Osnovne šole Matije Čopa Kranj pravijo, da v teh toplih dneh po pouku in ob vikendih telefone pustijo doma na polici, tudi računalnik in vse ostale elektronske naprave ostanejo kar ugasnjene, sami pa najbolj uživajo v igrah in druženju s prijatelji. Kaj vse počnejo, so povedali Tadeji Bizilj.
Že dolgo niso več redkost na naših rekah, še posebno na Ljubljanici. Ta je očitno dovolj počasi tekoča, mirne vode imajo namreč nadvse rade, da jo čedalje uspešneje poseljujejo. Vodna podgana, kot jo tudi kličejo, namreč ni naše gore list, saj so jo k nam in tudi drugam v Evropo iz Južne Amerike zanesle podjetniške ambicije rejcev za kožuhe, ki so ustanavljali gojitvene farme. Kadar ne plava in morda použije tudi kakšnega rakca, polžka ali ko spi v rovu, ki ga izkoplje na obrežju reke ali si ga prisvoji od druge živali, je precej lačna in neizbirčna vegetarijanka. Njen želodec terja obilico vodnih, obvodnih, močvirskih rastlin, menda zaužije kar četrtino svoje teže na dan. Jo prepoznate? Liani Buršič so o njej pripovedovali učenci tretjih razredov štajerske OŠ Anice Černejeve Makole in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin.
Mladi iz Škofje Loke so spregovorili o tem, kdo je bil Sizif, kaj je Sizifovo delo in kaj je zanje neuresničljivo, utrudljivo in neuspešno delo …
Otroci imajo svoje pravice pa tudi svoje dolžnosti. Ubogati morajo starše, se pridno pripravljati na šolo in redno delati domače naloge. Tudi doma je dobro, da so aktivni pri vseh opravilih, ki so povezani z družinskim življenjem. A kljub vsem dolžnostim, ki jih imajo, učenci Timon, Laura, Marcel, Juš, Natalija in Uroš iz 5.a in 5.b razreda Osnovne šole Matije Čopa Kranj pravijo, da je lepo biti otrok in da se prav nič ne veselijo odrasti. Zakaj, so povedali Tadeji Bizilj.
Ste se že kdaj zalotili, da ste si prehitro ustvarili mnenje, da vas je zavedel prvi vtis? Da ste videli le eno stran medalje? Da ste o neki stvari vedeli premalo, da bi lahko videli vso situacijo? O tem frazemu so se razgovorili učenci OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka.
Že od nekdaj so stara ljudstva gledala v nočno nebo. Na nebu so prepoznali podobe živali in mitološke junake. Poleg poimenovanj za zvezde in planete so si z legendami razlagali tudi njihov nastanek. Kakšna je legenda o nastanku vesolja, kaj vse je v naši galaksiji, kaj mladi vedo o velikem poku in črni luknji – o vsem tem bomo govorili v naši jutrišnji mladinski oddaji Hudo! po deveti, zdaj pa prisluhnimo, kako dobro poznajo vesolje in kako pogosto se zazrejo v nebo petošolci Natalija, Laura, Marcel, Uroš, Timon in Juš iz Osnovne šole Matije Čopa Kranj. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Čokat, poraščen, divje nravi in pomemben opraševalec. Zveni kot zanimiva družba? Veste kdo je naš današnji živalski sopotnik? O njem je Liana Buršič spraševala učence tretjih razredov OŠ Anice Černejeve Makole in biologinjo, vodnico v ljubljanskem ZOO-ju, Petro Hrovatin.
Javne osebnosti, slavni ljudje in politiki so ves čas na očeh javnosti. Pri mladih pa se za to, da nekdo prejme več pozornosti od drugih, ponavadi uporablja nek drug izraz. O tem, kako je, ko si pod drobnogledom, smo se pogovarjali z učenci OŠ Franceta Bevka Ljubljana.
Danes lahko zaželimo vse najboljše 5.744 prebivalcem Slovenije, za katere je danes prav poseben dan. Na rojstnodnevni torti bodo namreč upihnili še eno svečko več. Kako svoj rojstni dan praznujejo Juš, Timon, Uroš, Marcel, Laura in Natalija iz 5.a in 5.b razreda Osnovne šole Matije Čopa Kranj, so povedali Tadeji Bizilj.
O tem, kaj pomeni, da je ogenj v strehi, in kako rešiti tako napeto situacijo, ki vznemirja, razburja in jezi stanovalce, so govorili učenci OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka.
Vsaka generacija ljudi želi vsaj malo vplivati in spremeniti modo in tako pustiti svoj pečat v zgodovini. Kaj je danes za mlade moderno in koliko se podrejajo trenutnim modnim smernicam? Kako je z ličenjem v osnovni šoli, kakšne pričeske so dekletom in fantom všeč in kaj o modi pravijo učitelji in učiteljice? Je določen modni stil lahko tudi razlog za slabšo oceno v šoli? In ali rek »Obleka naredi človeka« še velja? O vsem tem se bomo pogovarjali v naši jutrišnji mladinski oddaji Hudo! z mladimi iz Makol, zdaj pa prisluhnimo, kaj so o modi Tadeji Bizilj povedala dekleta iz tamkajšnje Osnovne šole Anice Černejeve.
Uživati sadove svojega dela po Frazeološkem slovarju pomeni porabljati, izkoriščati rezultate narejenega, doseženega … Kako to razumejo mladi?
Neveljaven email naslov