Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osla ni mogoče preslišati. Njegov glas, oziroma oglašanje je edinstveno. Svojevrstno riganje. Predvsem ga poznamo po trmi in enačimo manj nadarjene ljudi z njim. Kako zmotno, to o pameti namreč. Osli so zelo inteligentni, prijazni, igrivi, učljivi in zelo ubogljivi, če si človek pridobi njegovo zaupanje. Kdor želi uživati v družbi osla naj ga ne pušča osamljenega, kajti osel je družabna žival in težko prenaša samoto.Njegovi predniki so afriški divji osli. Severnoafriški so izumrli že v času Rima, nubijski divji osel izumira, somalijski je ogrožen. Prve so udomačili že pred šest tisoč leti najverjetneje v Libiji, v starem Egiptu pa je bil do pojava kamele (med letoma 715 in 311 pred našim štetjem) najpomembnejša domača žival. Osličje mleko je po sestavi najbolj podobno človeškemu. Znani so laktariji v Franciji, kjer so že pred stoletji z osličjim mlekom zmanjševali smrtnost nedonošenčkov in dojenčkov. V Italiji je na desetine farm, kjer redijo oslice zaradi mleka. Osličje mleko ponujajo kot najboljši nadomestek za materino mleko. Cena za liter je približno 15 evrov. Z osli se v zgodovini nihče ni kdove koliko ukvarjal, zato je njihovih pasem precej manj kot pasem konj, pa tudi njihove telesne značilnosti se zato niso bistveno spreminjale. Domači osli tehtajo od 80 in vse do 480 kilogramov, kolikor tehtajo mamutski osli v Združenih državah Amerike. So dolgoživi, tudi 40 do 50 let dočakajo, na tri leta pa oslice skotijo dva, le redko več mladičev. Če zanj dobro skrbimo in lepo ravnamo se izkaže kot hiter, pokoren in marljiv delavec, čeprav so tisti v revnih predelih sveta podhranjeni in preobremenjeni z delom. O tem trmastem (pravzaprav gre le za močan samoohranitveni nagon) družabnežu bodo tokrat govorili učenci 2. a, b, c, č in d razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja Petra Hrovatin. Oddajo je pripravila Liana Buršič
Osla ni mogoče preslišati. Njegov glas, oziroma oglašanje je edinstveno. Svojevrstno riganje. Predvsem ga poznamo po trmi in enačimo manj nadarjene ljudi z njim. Kako zmotno, to o pameti namreč. Osli so zelo inteligentni, prijazni, igrivi, učljivi in zelo ubogljivi, če si človek pridobi njegovo zaupanje. Kdor želi uživati v družbi osla naj ga ne pušča osamljenega, kajti osel je družabna žival in težko prenaša samoto.Njegovi predniki so afriški divji osli. Severnoafriški so izumrli že v času Rima, nubijski divji osel izumira, somalijski je ogrožen. Prve so udomačili že pred šest tisoč leti najverjetneje v Libiji, v starem Egiptu pa je bil do pojava kamele (med letoma 715 in 311 pred našim štetjem) najpomembnejša domača žival.
Osličje mleko je po sestavi najbolj podobno človeškemu. Znani so laktariji v Franciji, kjer so že pred stoletji z osličjim mlekom zmanjševali smrtnost nedonošenčkov in dojenčkov. V Italiji je na desetine farm, kjer redijo oslice zaradi mleka. Osličje mleko ponujajo kot najboljši nadomestek za materino mleko. Cena za liter je približno 15 evrov.
Z osli se v zgodovini nihče ni kdove koliko ukvarjal, zato je njihovih pasem precej manj kot pasem konj, pa tudi njihove telesne značilnosti se zato niso bistveno spreminjale. Domači osli tehtajo od 80 in vse do 480 kilogramov, kolikor tehtajo mamutski osli v Združenih državah Amerike. So dolgoživi, tudi 40 do 50 let dočakajo, na tri leta pa oslice skotijo dva, le redko več mladičev. Če zanj dobro skrbimo in lepo ravnamo se izkaže kot hiter, pokoren in marljiv delavec, čeprav so tisti v revnih predelih sveta podhranjeni in preobremenjeni z delom.
O tem trmastem (pravzaprav gre le za močan samoohranitveni nagon) družabnežu bodo tokrat govorili učenci 2. a, b, c, č in d razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja Petra Hrovatin.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Osla ni mogoče preslišati. Njegov glas, oziroma oglašanje je edinstveno. Svojevrstno riganje. Predvsem ga poznamo po trmi in enačimo manj nadarjene ljudi z njim. Kako zmotno, to o pameti namreč. Osli so zelo inteligentni, prijazni, igrivi, učljivi in zelo ubogljivi, če si človek pridobi njegovo zaupanje. Kdor želi uživati v družbi osla naj ga ne pušča osamljenega, kajti osel je družabna žival in težko prenaša samoto.Njegovi predniki so afriški divji osli. Severnoafriški so izumrli že v času Rima, nubijski divji osel izumira, somalijski je ogrožen. Prve so udomačili že pred šest tisoč leti najverjetneje v Libiji, v starem Egiptu pa je bil do pojava kamele (med letoma 715 in 311 pred našim štetjem) najpomembnejša domača žival. Osličje mleko je po sestavi najbolj podobno človeškemu. Znani so laktariji v Franciji, kjer so že pred stoletji z osličjim mlekom zmanjševali smrtnost nedonošenčkov in dojenčkov. V Italiji je na desetine farm, kjer redijo oslice zaradi mleka. Osličje mleko ponujajo kot najboljši nadomestek za materino mleko. Cena za liter je približno 15 evrov. Z osli se v zgodovini nihče ni kdove koliko ukvarjal, zato je njihovih pasem precej manj kot pasem konj, pa tudi njihove telesne značilnosti se zato niso bistveno spreminjale. Domači osli tehtajo od 80 in vse do 480 kilogramov, kolikor tehtajo mamutski osli v Združenih državah Amerike. So dolgoživi, tudi 40 do 50 let dočakajo, na tri leta pa oslice skotijo dva, le redko več mladičev. Če zanj dobro skrbimo in lepo ravnamo se izkaže kot hiter, pokoren in marljiv delavec, čeprav so tisti v revnih predelih sveta podhranjeni in preobremenjeni z delom. O tem trmastem (pravzaprav gre le za močan samoohranitveni nagon) družabnežu bodo tokrat govorili učenci 2. a, b, c, č in d razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja Petra Hrovatin. Oddajo je pripravila Liana Buršič
Osla ni mogoče preslišati. Njegov glas, oziroma oglašanje je edinstveno. Svojevrstno riganje. Predvsem ga poznamo po trmi in enačimo manj nadarjene ljudi z njim. Kako zmotno, to o pameti namreč. Osli so zelo inteligentni, prijazni, igrivi, učljivi in zelo ubogljivi, če si človek pridobi njegovo zaupanje. Kdor želi uživati v družbi osla naj ga ne pušča osamljenega, kajti osel je družabna žival in težko prenaša samoto.Njegovi predniki so afriški divji osli. Severnoafriški so izumrli že v času Rima, nubijski divji osel izumira, somalijski je ogrožen. Prve so udomačili že pred šest tisoč leti najverjetneje v Libiji, v starem Egiptu pa je bil do pojava kamele (med letoma 715 in 311 pred našim štetjem) najpomembnejša domača žival.
Osličje mleko je po sestavi najbolj podobno človeškemu. Znani so laktariji v Franciji, kjer so že pred stoletji z osličjim mlekom zmanjševali smrtnost nedonošenčkov in dojenčkov. V Italiji je na desetine farm, kjer redijo oslice zaradi mleka. Osličje mleko ponujajo kot najboljši nadomestek za materino mleko. Cena za liter je približno 15 evrov.
Z osli se v zgodovini nihče ni kdove koliko ukvarjal, zato je njihovih pasem precej manj kot pasem konj, pa tudi njihove telesne značilnosti se zato niso bistveno spreminjale. Domači osli tehtajo od 80 in vse do 480 kilogramov, kolikor tehtajo mamutski osli v Združenih državah Amerike. So dolgoživi, tudi 40 do 50 let dočakajo, na tri leta pa oslice skotijo dva, le redko več mladičev. Če zanj dobro skrbimo in lepo ravnamo se izkaže kot hiter, pokoren in marljiv delavec, čeprav so tisti v revnih predelih sveta podhranjeni in preobremenjeni z delom.
O tem trmastem (pravzaprav gre le za močan samoohranitveni nagon) družabnežu bodo tokrat govorili učenci 2. a, b, c, č in d razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja Petra Hrovatin.
Kaj pomeni, da smo točni kot švicarska ura ali natančni kot ura? O tem so se razgovorili učenci iz OŠ Mengeš.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Katere so najljubše pravljične živali drugošolcev iz OŠ Prule v Ljubljani?
Kako bi predstavili Zemljo nezemljanom četrošolci iz OŠ Prežihovega Voranca v Ljubljani?
Na žalost kdaj pa kdaj naletimo tudi na koga, ki nima dobrih namenov, pa čeprav je prijazen. Dvoličneži, hinavci, hudobneži in še kakšen izraz bi se našel za te ljudi, ki imajo na jeziku med, v srcu led …
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Ker vse nimajo pik, je ustreznejše ime zanje polonica. Ta simpatični hrošč, pri nas znan kot pikapolonica je znan predvsem kot prinašalec sreče in odnašalec listnih uši. Liano Buršič pa je zanimalo po čem to ljubko žuželko poznajo učenci 3.C razreda črnuške OŠ Maksa Pečarja ter Petra Hrovatin, vodnica in biologinja v ZOO-ju
Otroci dobro vedo, da morajo svoje starše upoštevati in ubogati, a vseeno se kdaj pa kdaj zgodi tudi, da preslišijo njihova navodila in prošnje. S čim vse starše spravijo v slabo volje in kako potem z malo truda in dobre volje vse skupaj popravijo, so Tadeji Bizilj povedali drugošolci iz ljubljanske Osnovne šole Oskarja Kovačiča.
O tem, kaj pomeni, da nam nekdo piha za ovratnik in kaj ob tem občutimo, smo se pogovarjali z učenci OŠ Mengeš.
V tem tednu je ekipa Programa za mlade našega Prvega programa začela z novo sezono novinarskih delavnic Radia Hudo! po osnovnih šolah po vsej Sloveniji. Mladi novinarji iz Osnovne šole Mengeš bodo v prvi oddaji govorili o kolesarstvu – pred mikrofon so med drugim povabili najboljšo amatersko kolesarko Slovenije in mladega Tomaža Humarja, ki je s kolesom obkrožil svet. Za vas so pripravili tudi dobro glasbo in nagradne igre – vse to jutri po deveti v oddaji Hudo! torej … Zdajle pa prisluhnimo, kaj so Tadeji Bizilj povedali najmlajši iz Mengša o tem, kaj bi sami vzeli na pot okoli sveta s kolesom in česa bi se na tej poti najbolj veselili in česa najbolj bali.
Ne le poleti, ko je obilje sadnih dobrot, tudi v tem času, ko se mošt spreminja v vino praznujejo najmanjše med muhami – mušice. Sladkobne vonje in okuse naravnost obožujejo, o tem kaj vemo o njih, koliko jih sploh poznamo, čeprav so nam domače pa je Liana Buršič spraševala učence 3.C razreda črnuške OŠ Maksa Pečarja in biologinjo, vodnico v ljubljanskem ZOO-ju Petro Hrovatin.
Če bi lahko posneli le fotografijo, kaj bi slikali? Razmišljali so drugošolci iz OŠ Prežihovega Voranca Ljubljana.
Če ste med tistimi, ki jim je v vodo že padla kakšna pomembna stvar – na primer mobilni telefon -, vam ne bomo dajali nasvetov, kako rešiti svojo najljubšo igračo, temveč vas bomo spomnili na to, da tudi naš jezik pozna izraz: pasti v vodo.
Kdaj že zjutraj vemo, kakšen dan bo: smo dobre volje in v veselem pričakovanju dnevnega dogajanja ali pa že navsezgodaj slabe in sitne volje. Mogoče je razlog težek dan, ki je pred nami, mogoče slabo počutje, nekateri bi stavili na luno, učenci OŠ Vojke Šmuc iz Izole pa bi rekli, da ste pač vstali z levo nogo.
Bermudski trikotnik, ki se razteza med Miamijem na Floridi, San Juanom v Portoriku in otokom Bermuda, pokriva okoli 1,3 milijona kvadratnih kilometrov morja. Celo drugošolci vedo, da naj bi tam brez jasnega razloga tonile ladje in padala letala. Z nadnaravnimi pojavi ta predel povezujejo od leta 1921, ko so našli nasedlo petjamborico. Kapitanov dnevnik in navigacijska oprema sta izginila, prav tako vsi osebni predmeti mornarjev in dva rešilna čolna. Posadke niso nikoli našli. So pa nastale mnoge teorije o zakletem trikotniku. Lei Ogrin so učenci 2.b razreda OŠ Poljane Ljubljana razložili kaj je Bermudski trikotnik in kako bi ga prečkali.
Današnji dan poskusite začeti na vrhu. Tja se pride na različne načine, so Lei Ogrin povedali drugošolci iz OŠ Prežihovega Voranca Ljubljana. Vprašala jih je, kdaj se počutijo, kot da so na vrhu sveta.
Šolarji v tem tednu uživajo na brezskrbnih počitnicah in tudi številni starši so si vzeli proste dni, da lahko preživijo kar čim več časa s svojimi otroki. Idej za kratkočasenje in druženje v teh dneh zagotovo ne zmanjka, tudi jesenski plodovi ponujajo številne možnosti, kako ustvariti kaj zanimivega, se naučiti česa novega in tako kar čim bolje izkoristiti počitniške dni. Kaj najraje delajo njihovi starši in kaj sami najraje počnejo v njihovi družbi, so drugošolci iz ljubljanske Osnovne šole Oskarja Kovačiča povedali Tadeji Bizilj.
Želve so s svojo telesno zgradbo in dolgo življenjsko dobro res izjemna bitja. Na Zemlji so že od časa dinozavrov in od takrat se niso kaj bistveno spremenile. So ena najstarejših skupin plazilcev, starejša od kač in kuščarjev. O njihovih značilnostih pa tokrat prav poznavalsko učenci 4. razredov ljubljanske OŠ Oskarja Kovačiča in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin. Prisluhnite kaj so tokrat povedali Liani Buršič
Neveljaven email naslov