Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Srna je naša najštevilčnejša parkljasta divjad, ki naseljuje skoraj vse predele naše domovine. Od gora do nižin – ta na vse prilagodljiva vrsta, stara okrog 8 milijonov let, je prisotna povsod. Samcu pravimo srnjak, samici srna, mladički pa so tisti, ki so pogosto ‘žrtve’ nevednih ljudi. Previdno z ukrepi in prehitrimi reakcijami! Pustite mladička, če ga odkrijete v travi, saj je njegova mama v bližini in se bo kmalu vrnila ter poskrbela zanj. Srnjad je spolno zrela v drugem življenjskem letu, tako da srna v tretjem letu že rodi. Času parjenja, ki poteka od julija do avgusta, pravimo prsk. Za naklonjenost srn se srnjaki spopadajo in tak boj se lahko konča tudi usodno. Po oploditvi pa razvoj zarodka miruje vse do januarja, tako je brejost podaljšana na 39 do 42 tednov. Običajno skotijo junija, praviloma samo enega mladička, lahko pa tudi do tri. V prvih tednih se hrani izključno z njenim mlekom in se doji najmanj desetkrat na dan. Poleti ima srna rdečerjav kožuh, medtem ko pozimi postane temno rjav ali celo črn. Repek je dolg le 2?3 centimetre, zadek pa je bel in mu pravimo zrcalo. Zrcalo je pri srni srčaste, pri srnjaku pa ledvičaste oblike. Najpogosteje se hrani z vejami, s popjem, z zelenimi listi, z zelišči, z gozdnim jagodičevjem in plodovi, kamor med drevesi uvrščamo gaber, hrast, jelko, med grmovnicami pa lesko in robido. Srnjad se prehranjuje predvsem ponoči in ima zelo rada hrano z visoko vsebnostjo vlage ter ne mara travnikov, na katerih se je prej pasla domača živina. Za sladico si privošči hrastov želod in bukov žir. Na dan se večkrat hrani, skupno kar 6 do 7 ur, vmes pa počiva in prežvekuje. Srna ima posebej oblikovan, štiridelni želodec. V vamp natlači hrano, potem pa gre v kritje. V tem času (v približno eni uri) se hrana oblikuje v svaljke in gre v kapico, kjer je dovolj mikroorganizmov, ki pomagajo hrano prebaviti. Šele od tam gre hrana v pravi želodec – siriščnik. Srne so precej samotarska vrsta, le pozno jeseni se združijo v zimske trope. Teritorij srnjaka meri okoli 25 hektarjev, srnin okoli 5 in potreba po lastnem teritoriju se kaže le tik pred poleganjem in po njem, a še to ne tako zelo. Kaj vse so o tej plašni samotarki povedali Liani Buršič učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Trzin ter biologinja Petra Hrovatin iz ljubljanskega ZOO-ja pa lahko slišite v tokratni oddaji.
Srna je naša najštevilčnejša parkljasta divjad, ki naseljuje skoraj vse predele naše domovine. Od gora do nižin – ta na vse prilagodljiva vrsta, stara okrog 8 milijonov let, je prisotna povsod. Samcu pravimo srnjak, samici srna, mladički pa so tisti, ki so pogosto ‘žrtve’ nevednih ljudi. Previdno z ukrepi in prehitrimi reakcijami!
Pustite mladička, če ga odkrijete v travi, saj je njegova mama v bližini in se bo kmalu vrnila ter poskrbela zanj.
Srnjad je spolno zrela v drugem življenjskem letu, tako da srna v tretjem letu že rodi. Času parjenja, ki poteka od julija do avgusta, pravimo prsk. Za naklonjenost srn se srnjaki spopadajo in tak boj se lahko konča tudi usodno. Po oploditvi pa razvoj zarodka miruje vse do januarja, tako je brejost podaljšana na 39 do 42 tednov. Običajno skotijo junija, praviloma samo enega mladička, lahko pa tudi do tri. V prvih tednih se hrani izključno z njenim mlekom in se doji najmanj desetkrat na dan. Poleti ima srna rdečerjav kožuh, medtem ko pozimi postane temno rjav ali celo črn. Repek je dolg le 2‒3 centimetre, zadek pa je bel in mu pravimo zrcalo. Zrcalo je pri srni srčaste, pri srnjaku pa ledvičaste oblike.
Najpogosteje se hrani z vejami, s popjem, z zelenimi listi, z zelišči, z gozdnim jagodičevjem in plodovi, kamor med drevesi uvrščamo gaber, hrast, jelko, med grmovnicami pa lesko in robido. Srnjad se prehranjuje predvsem ponoči in ima zelo rada hrano z visoko vsebnostjo vlage ter ne mara travnikov, na katerih se je prej pasla domača živina. Za sladico si privošči hrastov želod in bukov žir. Na dan se večkrat hrani, skupno kar 6 do 7 ur, vmes pa počiva in prežvekuje. Srna ima posebej oblikovan, štiridelni želodec. V vamp natlači hrano, potem pa gre v kritje. V tem času (v približno eni uri) se hrana oblikuje v svaljke in gre v kapico, kjer je dovolj mikroorganizmov, ki pomagajo hrano prebaviti. Šele od tam gre hrana v pravi želodec – siriščnik.
Srne so precej samotarska vrsta, le pozno jeseni se združijo v zimske trope. Teritorij srnjaka meri okoli 25 hektarjev, srnin okoli 5 in potreba po lastnem teritoriju se kaže le tik pred poleganjem in po njem, a še to ne tako zelo. Kaj vse vedo o tej plašni samotarki učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Trzin ter biologinja Petra Hrovatin iz ljubljanskega ZOO-ja pa lahko slišite v tokratni oddaji.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Srna je naša najštevilčnejša parkljasta divjad, ki naseljuje skoraj vse predele naše domovine. Od gora do nižin – ta na vse prilagodljiva vrsta, stara okrog 8 milijonov let, je prisotna povsod. Samcu pravimo srnjak, samici srna, mladički pa so tisti, ki so pogosto ‘žrtve’ nevednih ljudi. Previdno z ukrepi in prehitrimi reakcijami! Pustite mladička, če ga odkrijete v travi, saj je njegova mama v bližini in se bo kmalu vrnila ter poskrbela zanj. Srnjad je spolno zrela v drugem življenjskem letu, tako da srna v tretjem letu že rodi. Času parjenja, ki poteka od julija do avgusta, pravimo prsk. Za naklonjenost srn se srnjaki spopadajo in tak boj se lahko konča tudi usodno. Po oploditvi pa razvoj zarodka miruje vse do januarja, tako je brejost podaljšana na 39 do 42 tednov. Običajno skotijo junija, praviloma samo enega mladička, lahko pa tudi do tri. V prvih tednih se hrani izključno z njenim mlekom in se doji najmanj desetkrat na dan. Poleti ima srna rdečerjav kožuh, medtem ko pozimi postane temno rjav ali celo črn. Repek je dolg le 2?3 centimetre, zadek pa je bel in mu pravimo zrcalo. Zrcalo je pri srni srčaste, pri srnjaku pa ledvičaste oblike. Najpogosteje se hrani z vejami, s popjem, z zelenimi listi, z zelišči, z gozdnim jagodičevjem in plodovi, kamor med drevesi uvrščamo gaber, hrast, jelko, med grmovnicami pa lesko in robido. Srnjad se prehranjuje predvsem ponoči in ima zelo rada hrano z visoko vsebnostjo vlage ter ne mara travnikov, na katerih se je prej pasla domača živina. Za sladico si privošči hrastov želod in bukov žir. Na dan se večkrat hrani, skupno kar 6 do 7 ur, vmes pa počiva in prežvekuje. Srna ima posebej oblikovan, štiridelni želodec. V vamp natlači hrano, potem pa gre v kritje. V tem času (v približno eni uri) se hrana oblikuje v svaljke in gre v kapico, kjer je dovolj mikroorganizmov, ki pomagajo hrano prebaviti. Šele od tam gre hrana v pravi želodec – siriščnik. Srne so precej samotarska vrsta, le pozno jeseni se združijo v zimske trope. Teritorij srnjaka meri okoli 25 hektarjev, srnin okoli 5 in potreba po lastnem teritoriju se kaže le tik pred poleganjem in po njem, a še to ne tako zelo. Kaj vse so o tej plašni samotarki povedali Liani Buršič učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Trzin ter biologinja Petra Hrovatin iz ljubljanskega ZOO-ja pa lahko slišite v tokratni oddaji.
Srna je naša najštevilčnejša parkljasta divjad, ki naseljuje skoraj vse predele naše domovine. Od gora do nižin – ta na vse prilagodljiva vrsta, stara okrog 8 milijonov let, je prisotna povsod. Samcu pravimo srnjak, samici srna, mladički pa so tisti, ki so pogosto ‘žrtve’ nevednih ljudi. Previdno z ukrepi in prehitrimi reakcijami!
Pustite mladička, če ga odkrijete v travi, saj je njegova mama v bližini in se bo kmalu vrnila ter poskrbela zanj.
Srnjad je spolno zrela v drugem življenjskem letu, tako da srna v tretjem letu že rodi. Času parjenja, ki poteka od julija do avgusta, pravimo prsk. Za naklonjenost srn se srnjaki spopadajo in tak boj se lahko konča tudi usodno. Po oploditvi pa razvoj zarodka miruje vse do januarja, tako je brejost podaljšana na 39 do 42 tednov. Običajno skotijo junija, praviloma samo enega mladička, lahko pa tudi do tri. V prvih tednih se hrani izključno z njenim mlekom in se doji najmanj desetkrat na dan. Poleti ima srna rdečerjav kožuh, medtem ko pozimi postane temno rjav ali celo črn. Repek je dolg le 2‒3 centimetre, zadek pa je bel in mu pravimo zrcalo. Zrcalo je pri srni srčaste, pri srnjaku pa ledvičaste oblike.
Najpogosteje se hrani z vejami, s popjem, z zelenimi listi, z zelišči, z gozdnim jagodičevjem in plodovi, kamor med drevesi uvrščamo gaber, hrast, jelko, med grmovnicami pa lesko in robido. Srnjad se prehranjuje predvsem ponoči in ima zelo rada hrano z visoko vsebnostjo vlage ter ne mara travnikov, na katerih se je prej pasla domača živina. Za sladico si privošči hrastov želod in bukov žir. Na dan se večkrat hrani, skupno kar 6 do 7 ur, vmes pa počiva in prežvekuje. Srna ima posebej oblikovan, štiridelni želodec. V vamp natlači hrano, potem pa gre v kritje. V tem času (v približno eni uri) se hrana oblikuje v svaljke in gre v kapico, kjer je dovolj mikroorganizmov, ki pomagajo hrano prebaviti. Šele od tam gre hrana v pravi želodec – siriščnik.
Srne so precej samotarska vrsta, le pozno jeseni se združijo v zimske trope. Teritorij srnjaka meri okoli 25 hektarjev, srnin okoli 5 in potreba po lastnem teritoriju se kaže le tik pred poleganjem in po njem, a še to ne tako zelo. Kaj vse vedo o tej plašni samotarki učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Trzin ter biologinja Petra Hrovatin iz ljubljanskega ZOO-ja pa lahko slišite v tokratni oddaji.
Pred 102 letoma je bil predvajan prvi celovečerni nemi film v režiji Charlieja Chaplina. Gre za film z naslovom Deček, Charlie Chaplin, ki v nemih filmih velikokrat igra smešnega brkatega potepuha, pa nastopa tudi v tem filmu. Ali najmlajši sploh vedo, kaj je to nemi film, ali pa se je filmska industrija že tako spremenila, da so jim ljubi popolnoma drugačni filmi?
Že nekaj tednov se v Sloveniji veliko govori o stavkah. Številni javni uslužbenci - od pomočnic vzgojiteljic, zdravnikov in zobozdravnikov, mladih raziskovalcev in sodnikov - je zaradi nezadovoljstva z delovnimi pogoji, s plačilom ali položajem poklica v družbi napovedovalo stavko. Teh na srečo ne bo. Kako pa besedo stavka razumejo najmlajši, tretješolci iz Kranja?
Včeraj so godovali sveti trije kralje, danes pravoslavci praznujejo svoj božič, sicer pa le malo dni v letu, ko se česa ne spominjamo, praznujemo ali obeležujemo. Januar in februar sta sicer meseca z najmanj svetovnimi in mednarodnimi dnevi. Kakšen svetovni dan pa bi obeleževali otroci?
Nekatere države bodo v novo leto vstopile že čez dobre štiri ure, mi bomo morali na to počakati malo dlje. Vse pa čaka: najdaljša noč v letu. Preživeli jo bomo različno, nekateri novo leto dočakali doma na toplem, drugi na silvestrovanjih na prostem. Kje bodo silvestrovali najmlajši in zakaj zadnji noči v letu sploh rečemo silvestrovo , je Polona Grilc vprašala učence z Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje.
Čeprav v mnogih domovih že stoji božično drevo, središča mest pa so okrašena že ves mesec, je bil ponavadi dan pred božičem namenjen okraševanju božičnega drevesca. Kako se tega vsako leto lotijo učenci z grosupeljske šole, je izvedela Polona Grilc.
Medtem, ko besedo inflacija v zadnjem obdobju zelo pogosto slišimo, nas je zanimalo, kako jo razumejo otroci. Čeprav jim je bil sam izraz neznan, pa prav dobro vedo, kaj je to naraščanje cen blaga in storitev ... O tem smo se prepričali na OŠ Louisa Adamiča Grosuplje.
Na mednarodni dan človekovih pravic smo se z najmlajšimi z Osnovne šole Vodmat pogovarjali o človekovih, kot tudi otrokovih pravicah.
Ob obletnici rojstva najslavnejšega slovenskega pesnika, 222 let je preteklo od takrat, smo želeli izvedeti, kako dobro Franceta Prešerna poznajo najmlajši. Starejši učenci se o njem učijo v šoli, marsikdo pozna njegove pesmi, vsaj eno pa poznajo tudi tretješolci z Osnovne šole Vodmat. Sari Medved pa so pokazali, da o njem vedo še veliko več.
Pred nami je referendumska nedelja, ponekod po državi smo že dobili nove župane, izvolili pa smo tudi predsednico republike. A v Sloveniji se v medijih ne pojavlja le ta izraz, imamo namreč tudi predsednika oz. zdaj predsednico državnega zbora in predsednika vlade. Ali najmlajši ločijo med vsemi temi različnimi funkcijami? Mogoče bomo del odgovora na to vprašanje dobili v tokratni rubriki Dobro jutro, otroci. Najmlajši so o njej namreč povedali, kako si predstavljajo delo in življenje predsednice ali predsednika republike.
Teden dni pred super referendumsko nedeljo, ko bomo odločali o usodi treh zakonov, je volilna kampanja v polnem teku. Otroci sicer na volitve ne morejo, velikokrat pa slišijo besedo referendum. Ali sploh vedo, kaj to pomeni? Prisluhnimo, kaj so Poloni Grilc o tem povedali četrtošolci z Osnovne šole Vič.
Nikoli nismo prestari za igro. Tudi za najljubšo igračo ne. Liana Buršič se je s tretješolci z OŠ Ledina v Ljubljani pogovarjala o najljubši igrači.
V poplavi pametnih telefonov, tablic pa tudi televizijske produkcije se zdi, da je kino v današnjem času že skorajda preživet koncept obrednega gledanja filmov. Zato je Liano Buršič zanimalo, ali mladi še hodijo v kino. Pogovarjala se je s tretješolci z osnovne šole Ledina.
Tokrat nas je v rubriki Dobro jutro, otroci zanimalo, če mladi vedo, kaj pomeni kratica TNP. Liana Buršič se je pogovarjala s tretješolci OŠ Ledina - Lučko, Julijanom, Filipom, Rubi, Kiaro in Davidom.
Z najmlajšimi, ki obiskujejo II. osnovno šolo Celje, smo se ob našem obisku pogovarjali o vljudnosti. Otroci jo najbolj povezujejo s prijateljstvom in prijaznostjo. Kot so povedali, tudi sami skušajo biti taki, da so vljudni do prav vseh.
Dobro jutro s svojimi domislicami želijo tudi najmlajši. Tokrat učenci II. osnovne šole Celje. Ker je na današnji dan leta 1906 nemški frizer Karl Ludwig Nessler svetu predstavil žensko trajno, smo se z njimi pogovarjali o tem, kaj mislijo, da je trajna, povedali pa so tudi nekaj stvari o tem, kakšne pričeske so med mladimi trenutno moderne in kakšne bi želeli nositi.
Družili se bomo z najmlajšimi, ki obiskujejo II. osnovno šolo Celje. Ker je bila na današnji dan 1889 ustanovljena Mestna hranilnica Ljubljanska, smo se ob obisku šole z njimi pogovarjali o tem, kaj mislijo, da hranilnica sploh je.
Med 8. septembrom in 9. oktobrom poteka nacionalni mesec skupnega branja, ki povezuje branje in gibanje. Za izhodišče letošnjega meseca so organizatorji izbrali misel irskega pisatelja in politika Richarda Steela, ki poudarja povezanost med umom in telesom, med gibanjem, športom in duševnim razvojem: »Branje je za duha to, kar je telovadba za telo.« Gašper Stražišar se je tokrat odpravil med tretješolce iz Osnovne šole Prežihovega Voranca in jih povprašal, kaj radi berejo, kdaj najdejo čas za branje in kaj zanje pomeni skupno branje.
Z najmlajšimi, ki obiskujejo II. osnovno šolo Celje, smo se ob našem obisku pogovarjali o vljudnosti. Otroci jo najbolj povezujejo s prijateljstvom in prijaznostjo. Kot so povedali, tudi sami skušajo biti taki, da so vljudni do prav vseh.
Med 16. in 20. septembrom poteka evropski teden mobilnosti. Takrat evropske države opozarjajo na potovalne navade ter vzpodbujajo prebivalce, da s premišljeno uporabo trajnostne mobilnosti, ki odpira vrata učinkovitejšemu, bolj zdravemu in predvsem bolj poštenemu načinu premikanja, spremenijo svoje potovalne navade. Tretješolce smo tako vprašali, kako se odpravijo v šolo, kako se lahko izognemo uporabi avtomobilov in kaj je pravzaprav to mobilnost?
V času, ko smo obkroženi z elektronskimi napravami in namesto pisanja z roko raje tipkamo po tipkovnicah, smo še kako veseli, če nas v poštnem nabiralniku pričaka kakšno pismo ali razglednica. Tretješolci, ki so se pisati in brati šele zares dobro naučili, pa že znajo pošiljati pisma. Zato smo jim zastavili majčkeno težje vprašanje, kajti zanimalo nas je, kaj je to pismenost in kdo vse je lahko pismen? Najmlajši pa so z nami delili tudi nasvete, kako se naučiti hitreje brati.
Neveljaven email naslov