Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Srna je naša najštevilčnejša parkljasta divjad, ki naseljuje skoraj vse predele naše domovine. Od gora do nižin – ta na vse prilagodljiva vrsta, stara okrog 8 milijonov let, je prisotna povsod. Samcu pravimo srnjak, samici srna, mladički pa so tisti, ki so pogosto ‘žrtve’ nevednih ljudi. Previdno z ukrepi in prehitrimi reakcijami! Pustite mladička, če ga odkrijete v travi, saj je njegova mama v bližini in se bo kmalu vrnila ter poskrbela zanj. Srnjad je spolno zrela v drugem življenjskem letu, tako da srna v tretjem letu že rodi. Času parjenja, ki poteka od julija do avgusta, pravimo prsk. Za naklonjenost srn se srnjaki spopadajo in tak boj se lahko konča tudi usodno. Po oploditvi pa razvoj zarodka miruje vse do januarja, tako je brejost podaljšana na 39 do 42 tednov. Običajno skotijo junija, praviloma samo enega mladička, lahko pa tudi do tri. V prvih tednih se hrani izključno z njenim mlekom in se doji najmanj desetkrat na dan. Poleti ima srna rdečerjav kožuh, medtem ko pozimi postane temno rjav ali celo črn. Repek je dolg le 2?3 centimetre, zadek pa je bel in mu pravimo zrcalo. Zrcalo je pri srni srčaste, pri srnjaku pa ledvičaste oblike. Najpogosteje se hrani z vejami, s popjem, z zelenimi listi, z zelišči, z gozdnim jagodičevjem in plodovi, kamor med drevesi uvrščamo gaber, hrast, jelko, med grmovnicami pa lesko in robido. Srnjad se prehranjuje predvsem ponoči in ima zelo rada hrano z visoko vsebnostjo vlage ter ne mara travnikov, na katerih se je prej pasla domača živina. Za sladico si privošči hrastov želod in bukov žir. Na dan se večkrat hrani, skupno kar 6 do 7 ur, vmes pa počiva in prežvekuje. Srna ima posebej oblikovan, štiridelni želodec. V vamp natlači hrano, potem pa gre v kritje. V tem času (v približno eni uri) se hrana oblikuje v svaljke in gre v kapico, kjer je dovolj mikroorganizmov, ki pomagajo hrano prebaviti. Šele od tam gre hrana v pravi želodec – siriščnik. Srne so precej samotarska vrsta, le pozno jeseni se združijo v zimske trope. Teritorij srnjaka meri okoli 25 hektarjev, srnin okoli 5 in potreba po lastnem teritoriju se kaže le tik pred poleganjem in po njem, a še to ne tako zelo. Kaj vse so o tej plašni samotarki povedali Liani Buršič učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Trzin ter biologinja Petra Hrovatin iz ljubljanskega ZOO-ja pa lahko slišite v tokratni oddaji.
Srna je naša najštevilčnejša parkljasta divjad, ki naseljuje skoraj vse predele naše domovine. Od gora do nižin – ta na vse prilagodljiva vrsta, stara okrog 8 milijonov let, je prisotna povsod. Samcu pravimo srnjak, samici srna, mladički pa so tisti, ki so pogosto ‘žrtve’ nevednih ljudi. Previdno z ukrepi in prehitrimi reakcijami!
Pustite mladička, če ga odkrijete v travi, saj je njegova mama v bližini in se bo kmalu vrnila ter poskrbela zanj.
Srnjad je spolno zrela v drugem življenjskem letu, tako da srna v tretjem letu že rodi. Času parjenja, ki poteka od julija do avgusta, pravimo prsk. Za naklonjenost srn se srnjaki spopadajo in tak boj se lahko konča tudi usodno. Po oploditvi pa razvoj zarodka miruje vse do januarja, tako je brejost podaljšana na 39 do 42 tednov. Običajno skotijo junija, praviloma samo enega mladička, lahko pa tudi do tri. V prvih tednih se hrani izključno z njenim mlekom in se doji najmanj desetkrat na dan. Poleti ima srna rdečerjav kožuh, medtem ko pozimi postane temno rjav ali celo črn. Repek je dolg le 2‒3 centimetre, zadek pa je bel in mu pravimo zrcalo. Zrcalo je pri srni srčaste, pri srnjaku pa ledvičaste oblike.
Najpogosteje se hrani z vejami, s popjem, z zelenimi listi, z zelišči, z gozdnim jagodičevjem in plodovi, kamor med drevesi uvrščamo gaber, hrast, jelko, med grmovnicami pa lesko in robido. Srnjad se prehranjuje predvsem ponoči in ima zelo rada hrano z visoko vsebnostjo vlage ter ne mara travnikov, na katerih se je prej pasla domača živina. Za sladico si privošči hrastov želod in bukov žir. Na dan se večkrat hrani, skupno kar 6 do 7 ur, vmes pa počiva in prežvekuje. Srna ima posebej oblikovan, štiridelni želodec. V vamp natlači hrano, potem pa gre v kritje. V tem času (v približno eni uri) se hrana oblikuje v svaljke in gre v kapico, kjer je dovolj mikroorganizmov, ki pomagajo hrano prebaviti. Šele od tam gre hrana v pravi želodec – siriščnik.
Srne so precej samotarska vrsta, le pozno jeseni se združijo v zimske trope. Teritorij srnjaka meri okoli 25 hektarjev, srnin okoli 5 in potreba po lastnem teritoriju se kaže le tik pred poleganjem in po njem, a še to ne tako zelo. Kaj vse vedo o tej plašni samotarki učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Trzin ter biologinja Petra Hrovatin iz ljubljanskega ZOO-ja pa lahko slišite v tokratni oddaji.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Srna je naša najštevilčnejša parkljasta divjad, ki naseljuje skoraj vse predele naše domovine. Od gora do nižin – ta na vse prilagodljiva vrsta, stara okrog 8 milijonov let, je prisotna povsod. Samcu pravimo srnjak, samici srna, mladički pa so tisti, ki so pogosto ‘žrtve’ nevednih ljudi. Previdno z ukrepi in prehitrimi reakcijami! Pustite mladička, če ga odkrijete v travi, saj je njegova mama v bližini in se bo kmalu vrnila ter poskrbela zanj. Srnjad je spolno zrela v drugem življenjskem letu, tako da srna v tretjem letu že rodi. Času parjenja, ki poteka od julija do avgusta, pravimo prsk. Za naklonjenost srn se srnjaki spopadajo in tak boj se lahko konča tudi usodno. Po oploditvi pa razvoj zarodka miruje vse do januarja, tako je brejost podaljšana na 39 do 42 tednov. Običajno skotijo junija, praviloma samo enega mladička, lahko pa tudi do tri. V prvih tednih se hrani izključno z njenim mlekom in se doji najmanj desetkrat na dan. Poleti ima srna rdečerjav kožuh, medtem ko pozimi postane temno rjav ali celo črn. Repek je dolg le 2?3 centimetre, zadek pa je bel in mu pravimo zrcalo. Zrcalo je pri srni srčaste, pri srnjaku pa ledvičaste oblike. Najpogosteje se hrani z vejami, s popjem, z zelenimi listi, z zelišči, z gozdnim jagodičevjem in plodovi, kamor med drevesi uvrščamo gaber, hrast, jelko, med grmovnicami pa lesko in robido. Srnjad se prehranjuje predvsem ponoči in ima zelo rada hrano z visoko vsebnostjo vlage ter ne mara travnikov, na katerih se je prej pasla domača živina. Za sladico si privošči hrastov želod in bukov žir. Na dan se večkrat hrani, skupno kar 6 do 7 ur, vmes pa počiva in prežvekuje. Srna ima posebej oblikovan, štiridelni želodec. V vamp natlači hrano, potem pa gre v kritje. V tem času (v približno eni uri) se hrana oblikuje v svaljke in gre v kapico, kjer je dovolj mikroorganizmov, ki pomagajo hrano prebaviti. Šele od tam gre hrana v pravi želodec – siriščnik. Srne so precej samotarska vrsta, le pozno jeseni se združijo v zimske trope. Teritorij srnjaka meri okoli 25 hektarjev, srnin okoli 5 in potreba po lastnem teritoriju se kaže le tik pred poleganjem in po njem, a še to ne tako zelo. Kaj vse so o tej plašni samotarki povedali Liani Buršič učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Trzin ter biologinja Petra Hrovatin iz ljubljanskega ZOO-ja pa lahko slišite v tokratni oddaji.
Srna je naša najštevilčnejša parkljasta divjad, ki naseljuje skoraj vse predele naše domovine. Od gora do nižin – ta na vse prilagodljiva vrsta, stara okrog 8 milijonov let, je prisotna povsod. Samcu pravimo srnjak, samici srna, mladički pa so tisti, ki so pogosto ‘žrtve’ nevednih ljudi. Previdno z ukrepi in prehitrimi reakcijami!
Pustite mladička, če ga odkrijete v travi, saj je njegova mama v bližini in se bo kmalu vrnila ter poskrbela zanj.
Srnjad je spolno zrela v drugem življenjskem letu, tako da srna v tretjem letu že rodi. Času parjenja, ki poteka od julija do avgusta, pravimo prsk. Za naklonjenost srn se srnjaki spopadajo in tak boj se lahko konča tudi usodno. Po oploditvi pa razvoj zarodka miruje vse do januarja, tako je brejost podaljšana na 39 do 42 tednov. Običajno skotijo junija, praviloma samo enega mladička, lahko pa tudi do tri. V prvih tednih se hrani izključno z njenim mlekom in se doji najmanj desetkrat na dan. Poleti ima srna rdečerjav kožuh, medtem ko pozimi postane temno rjav ali celo črn. Repek je dolg le 2‒3 centimetre, zadek pa je bel in mu pravimo zrcalo. Zrcalo je pri srni srčaste, pri srnjaku pa ledvičaste oblike.
Najpogosteje se hrani z vejami, s popjem, z zelenimi listi, z zelišči, z gozdnim jagodičevjem in plodovi, kamor med drevesi uvrščamo gaber, hrast, jelko, med grmovnicami pa lesko in robido. Srnjad se prehranjuje predvsem ponoči in ima zelo rada hrano z visoko vsebnostjo vlage ter ne mara travnikov, na katerih se je prej pasla domača živina. Za sladico si privošči hrastov želod in bukov žir. Na dan se večkrat hrani, skupno kar 6 do 7 ur, vmes pa počiva in prežvekuje. Srna ima posebej oblikovan, štiridelni želodec. V vamp natlači hrano, potem pa gre v kritje. V tem času (v približno eni uri) se hrana oblikuje v svaljke in gre v kapico, kjer je dovolj mikroorganizmov, ki pomagajo hrano prebaviti. Šele od tam gre hrana v pravi želodec – siriščnik.
Srne so precej samotarska vrsta, le pozno jeseni se združijo v zimske trope. Teritorij srnjaka meri okoli 25 hektarjev, srnin okoli 5 in potreba po lastnem teritoriju se kaže le tik pred poleganjem in po njem, a še to ne tako zelo. Kaj vse vedo o tej plašni samotarki učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Trzin ter biologinja Petra Hrovatin iz ljubljanskega ZOO-ja pa lahko slišite v tokratni oddaji.
Američani so na današnji dan leta 1954 svetu predstavili prvo jedrsko podmornico. Poimenovali so jo Nautilus. Dolga je bila nekaj manj kot 98 metrov, široka skoraj 9 metrov, posadka pa je štela 105 članov. Danes seveda ni več v aktivni sestavi, ohranjena je kot muzej. Čeprav Slovenija svoje podmornice nima in tudi kakšne druge tretješolci z Osnovne šole 8 talcev Logatec še niso videli v živo, so povedali, kako podmornice delujejo in kaj vse bi z njimi lahko raziskovali.
Ste se danes že počesali? Si sicer vsako jutri vzamete čas in uredite svojo pričesko ali se od doma odpravite kar skuštrani in nepočesani? Tretješolci iz OŠ Notranjski odred Cerknica so Tadeji Bizilj povedali, da svoje lase najraje zaupajo kar frizerju. Kako pogosto gredo na obisk tja in kaj vse po njihovo frizer počne, slišimo v naslednjih minutah.
Vsak se kdaj znajde v situaciji, ko mu je težko ali ko ga je strah, čeprav se najde tudi kdo, za katerega velja, da je neustrašen, da je hraber kot lev. In prav o tem izrazu smo se pogovarjali s tretješolci na OŠ Notranjski odred Cerknica.
V tem tednu smo skupaj z najmlajšimi iskali pot iz slepe ulice, kuhali kosilo za vse učence na šoli, se razgibavali in dajali nasvete, kako se naučiti voziti kolo. Hudomušnih izjav v jutranji rubriki Dobro jutro, otroci zato ni bilo malo. Izbor izjav otrok iz Cerknice, Polskave, Kranja in Novega mesta.
Vožnje z avtom se lahko naučimo na različne načine: lahko nas naučijo starši, lahko poskusiš sam ali pa opazuješ druge. Ko bodo veliki naši sogovorniki z Osnovne šole Antona Ingoliča Spodnja Polskava vozili, bo njihov najljubši del vožnje poslušanje glasbe in beg pred starši.
V teh, pretežno sedečih časih, je gibanje lahko pravi blagoslov za telo in duha. Tako da vprašanje, zakaj se mora telo gibati, ki ga je Liana Buršič zastavila tretješolcem z OŠ Matije Čopa iz Kranja, res ni bilo pretežko. Odgovori pa so dobra popotnica dnevu.
Danes je 23. september, naš nov državni praznik, dan slovenskega športa. Zdrav odnos do rekreacije in športnih aktivnosti se začne že v otrostvu, kar dobro vedo v vrtcu Pedenjped v Novem mestu. O tem smo se prepričali v pogovoru z otroki iz skupine Zmaji.
Pravi čas je zdaj, da tudi v današnjem jutru na Prvem prisluhnemo našim najmlajšim bistrim glavam in njihovim razmišljanjem. Marsikateri otrok si tudi po zaslugi številnih kuharskih oddaj, nekoč, ko odraste, želi imeti glavno besedo v kuhinji. Delo kuharja je zelo raznoliko, pripraviti mora jedi po naročilu ali za načrtovane menije, pri pripravi pa upoštevati okus, nasitnost in prijeten videz jedi. Tadeja Bizilj bo skupaj s tretješolci iz OŠ Notranjskega odreda Cerknica v naslednjih minutah pogledala v šolsko kuhinjo in preverila, koga tam najdemo in kaj vse se tam dogaja.
Večkrat se nam zgodi, da zaidemo v slepo ulico. Seveda ne govorimo le o prometu, temveč tudi o tem izrazu tudi v prenesenem pomenu. Pa ga poznajo tudi najmlajši? O tem z otroki iz Cerknice.
V najbolj iskrivih izjavah tega tedna, so osnovnošolski otroci razmišljali o tem, kaj pomeni odstop, kakšno je delo knjižničarke, kaj je ozon in kaj so virusi, v mislih pa so se podali tudi med jesenske pridelke. Njihova razmišljanja je s pomočjo kolegov zbrala Liana Buršič
Bliža se jesen, dela na vrtovih, njivah in v sadovnjakih pa še zdaleč ni konec ... Kako pa imajo svoj vrt urejen tisti, ki živijo v mestu? In kaj svetujejo, da naredimo z jesenskimi sadeži? O tem smo se pogovarjali z ljubljanskimi tretješolci.
Toliko govora o virusih zadnje mesece, pa se še vedno zdi, da je toliko neznank. Že mogoče, da je to pogosta debata med odraslimi, a otroke redko kdo vpraša za mnenje. Liano Buršič je zanimalo, če tretješolci z OŠ Matije Čopa Kranj vedo, kaj je virus in kako se obnaša?
Danes je mednarodni dan zaščite ozonske plasti. Ta se je nedavno žal spet stanjšala, tako da razlogov za praznovanje ni veliko. Nas pa ta podatek lahko vzpodbudi k temu, da tudi sami razmislimo, kako lahko pripomoremo k temu, da nas bo ozonska plast ščitila pred škodljivimi žarki. O tem, če vedo, kaj je ozonska plast, smo se pogovarjali z udeleženci Inkluzivnega tabora zdravja, športa in zabave Gibaj in zmagaj.
Torkove rubrike Dobro jutro, otroci bodo v tem šolskem letu namenjene spoznavanju poklicev. Z najmlajšimi bomo tako razmišljali, katere poklice in službe najdemo v različnih ustanovah, kakšne uniforme morajo imeti ljudje, ki opravljajo nek poklic, kakšne pripomočke in nenazadnje kakšno znanje, da so pri svojem delu uspešni. V naslednjih minutah bomo s tretješolci iz Osnovne šole Notranjskega odreda Cerknica zavili v šolsko knjižnico in skozi njihove oči odkrivali delo knjižničarke. Z otroki se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Beseda minulega tedna je gotovo odstop, povod zanjo pa seveda umaknitev Aleksandre Pivec z mesta predsednice stranke Desus. Medtem ko odrasli razlage te besede ne potrebujemo, nas je zanimalo, kako jo razumejo najmlajši ...
Šolarji so zdaj že dobro zakorakali v novo šolsko leto – prve domače naloge so že narejene, prvi datumi preverjanj znanj že postavljeni. Ekipa Programa za mlade se je z radijskim mikrofonom v tem tednu z najmlajšimi poslušalci pogovarjala o dolgem jeziku, poklicu učitelja pa o srcu, športu in koronavirusu. Prisluhnimo njihovim najbolj iskrivim izjavam. Pregled je pripravila Tadeja Bizilj.
Koronavirus je v preteklih mesecih povzročil kar nekaj težav. Otroci so preteklo šolsko leto končali za računalniki v svoji sobi, letošnje pa nadaljujejo za šolskimi klopmi ob številnih ukrepih, ki preprečujejo širjenje novega korona virusa. Gašper Stražišar je tako povprašal tretješolce iz Osnovne šole Trnovo, kako morajo poskrbeti zase in druge, oziroma kako se morajo zaščititi, da preprečijo širjenja novega korona virusa. Vprašal jih je kakšna so nova pravila druženja na šoli in ali jih pridno upoštevajo. Tudi med samim snemanjem prispevka so otroci sedeli na primerni razdalji 1,5 metra. Njihovi nasveti so namenjeni vsem osnovnošolcem in dijakom, pa tudi staršem in učiteljem. Da so maske, razkužila in varnostna razdalja naša nova realnost, se otroci zelo dobro zavedajo.
Začenjamo s četrtkovimi tematskimi nizi oddaj Dobro jutro, otroci - o telesu, zdravju in počutju. Za premiero smo seveda izbrali, tako so ugotovili tudi učenci tretjih razredov kranjske OŠ Matije Čopa, prvaka in vodjo vseh ključnih procesov v telesu in tudi medčloveških odnosov - srce.
Počitnice in poletje so najbrž pri nas vseh spodbudili večjo sproščenost in manj discipline, a v šoli se bo treba zelo hitro navaditi na red in lepo vedenje. Tisti z dolgimi jeziki najbrž ne bodo daleč prišli ... Vsaj če s tem mislimo na tiste, ki veliko opravljajo in ki so odrezavi ... Pa najmlajši sploh vedo, kaj pomeni imeti dolg jezik?
Danes je poseben dan za nogometni svet, saj kar dva pomembna nogometaša praznujeta rojstni dan. Leta 1961 se je rodil selektor slovenske nogometne reprezentance in nekdanji igralec Matjaž Kek, leta 1985 pa se je rodil igralec Real Madrida Luka Modrič. Ker je nogomet najpomembnejša postranska stvar na svetu, smo udeležence Inkluzivnega tabora zdravja, športa in zabave Gibaj in zmagaj vprašali, kateri športi so jim najbolj všeč. Izvedeli smo, da to ni le nogomet.
Neveljaven email naslov