Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Veverica, ta glodalska telovadka ima kožuh, ki je lahko rdeč, rjav, siv ali črn. Trebuh pa je vedno bel. Ima razmeroma drobne kosti in košat rep, ki je približno enako dolg kot trup, to je približno 20 cm ter dolge in občutljive brke, ki jih uporablja za orientacijo. Ima zelo oster vid, ne loči pa barvnih odtenkov. Dejavna je podnevi. Ko se giblje na tleh, ostaja ves čas v bližini dreves. Izven časa parjenja je navadna veverica samotarka in deli gnezdo z drugimi sovrstnicami predvsem v času mrzle zime. Velik del življenja išče hrano. Hrani se pretežno z rastlinsko pa tudi z jajci in mladimi ptiči ter žuželkami. Veverica je spolno zrela z 11 meseci. Razmnožuje se le, če ima dovolj hrane na razpolago. Kaj vse pa so o tej urni skladiščnici povedali Liani Buršič učenci 2. A in B razreda OŠ Trzin ter biologinja iz ljubljanskega ZOO-ja Petra Hrovatin pa prisluhnite v naslednjih minutah.
Veverica, ta glodalska telovadka ima kožuh, ki je lahko rdeč, rjav, siv ali črn. Trebuh pa je vedno bel. Ima razmeroma drobne kosti in košat rep, ki je približno enako dolg kot trup ter dolge in občutljive brke, ki jih uporablja za orientacijo. Ima zelo oster vid, ne loči pa barvnih odtenkov. Dejavna je podnevi. Ko se giblje na tleh, ostaja ves čas v bližini dreves. Izven časa parjenja je navadna veverica samotarka in deli gnezdo z drugimi sovrstnicami predvsem v času mrzle zime. Velik del življenja iščejo hrano. Hrani se pretežno z rastlinsko hrano pa tudi z jajci in mladimi ptiči ter žuželkami.
Veverica je spolno zrela z 11 meseci. Razmnožuje se le, če ima dovolj hrane na razpolago. Samica je breja 38 dni. V enem letu ima lahko eno ali dve legli. Mladičev je v leglu do 5 in so ob rojstvu goli. Prvih 12 tednov so v gnezdu, kjer zanje skrbi mati. Ostaja v bližini gnezda in jih prihaja redno dojiti, kajti mladiči so slepi in spregledajo šele po štirih tednih. Veliko okroglo gnezdo iz vejic je v drevesni rogovili ali pa tudi v duplini. Mati ga mehko nastelje, z mahom in slamicami, da mladičev ne zebe. Pogosto se veverice naselijo v opuščene dupline žoln, pa tudi v gnezda vran in srak. Je zelo spretna plezalka, po drevju se premika zelo hitro, skače celo z drevesa na drevo. Na takšen način lahko ubeži potencialnim plenilcem, predvsem kunam.
Veverice so doma po vsem svetu, čeprav jih v Avstraliji prvotno ni bilo. Njeno znanstveno, latinsko ime izhaja iz stare Grčije. Namreč, pomen besede skiuros je “tisti, ki se senči z repom”. Telesna dolžina veverice znaša približno 25 centimetrov, odrasla veverice tehta nekaj več kot 750 gramov.
Kaj vse pa so o tej akrobatski skladiščnici povedali učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Trzin ter biologinja iz ljubljanskega ZOO-ja Petra Hrovatin pa prisluhnite v naslednjih minutah.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Veverica, ta glodalska telovadka ima kožuh, ki je lahko rdeč, rjav, siv ali črn. Trebuh pa je vedno bel. Ima razmeroma drobne kosti in košat rep, ki je približno enako dolg kot trup, to je približno 20 cm ter dolge in občutljive brke, ki jih uporablja za orientacijo. Ima zelo oster vid, ne loči pa barvnih odtenkov. Dejavna je podnevi. Ko se giblje na tleh, ostaja ves čas v bližini dreves. Izven časa parjenja je navadna veverica samotarka in deli gnezdo z drugimi sovrstnicami predvsem v času mrzle zime. Velik del življenja išče hrano. Hrani se pretežno z rastlinsko pa tudi z jajci in mladimi ptiči ter žuželkami. Veverica je spolno zrela z 11 meseci. Razmnožuje se le, če ima dovolj hrane na razpolago. Kaj vse pa so o tej urni skladiščnici povedali Liani Buršič učenci 2. A in B razreda OŠ Trzin ter biologinja iz ljubljanskega ZOO-ja Petra Hrovatin pa prisluhnite v naslednjih minutah.
Veverica, ta glodalska telovadka ima kožuh, ki je lahko rdeč, rjav, siv ali črn. Trebuh pa je vedno bel. Ima razmeroma drobne kosti in košat rep, ki je približno enako dolg kot trup ter dolge in občutljive brke, ki jih uporablja za orientacijo. Ima zelo oster vid, ne loči pa barvnih odtenkov. Dejavna je podnevi. Ko se giblje na tleh, ostaja ves čas v bližini dreves. Izven časa parjenja je navadna veverica samotarka in deli gnezdo z drugimi sovrstnicami predvsem v času mrzle zime. Velik del življenja iščejo hrano. Hrani se pretežno z rastlinsko hrano pa tudi z jajci in mladimi ptiči ter žuželkami.
Veverica je spolno zrela z 11 meseci. Razmnožuje se le, če ima dovolj hrane na razpolago. Samica je breja 38 dni. V enem letu ima lahko eno ali dve legli. Mladičev je v leglu do 5 in so ob rojstvu goli. Prvih 12 tednov so v gnezdu, kjer zanje skrbi mati. Ostaja v bližini gnezda in jih prihaja redno dojiti, kajti mladiči so slepi in spregledajo šele po štirih tednih. Veliko okroglo gnezdo iz vejic je v drevesni rogovili ali pa tudi v duplini. Mati ga mehko nastelje, z mahom in slamicami, da mladičev ne zebe. Pogosto se veverice naselijo v opuščene dupline žoln, pa tudi v gnezda vran in srak. Je zelo spretna plezalka, po drevju se premika zelo hitro, skače celo z drevesa na drevo. Na takšen način lahko ubeži potencialnim plenilcem, predvsem kunam.
Veverice so doma po vsem svetu, čeprav jih v Avstraliji prvotno ni bilo. Njeno znanstveno, latinsko ime izhaja iz stare Grčije. Namreč, pomen besede skiuros je “tisti, ki se senči z repom”. Telesna dolžina veverice znaša približno 25 centimetrov, odrasla veverice tehta nekaj več kot 750 gramov.
Kaj vse pa so o tej akrobatski skladiščnici povedali učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Trzin ter biologinja iz ljubljanskega ZOO-ja Petra Hrovatin pa prisluhnite v naslednjih minutah.
Osnovnošolci s Pragerskega veliko svojega prostega časa preživijo z družinskimi člani in jim včasih tudi ponagajajo. Najpogosteje jezijo svoje starše, za potegavščine pa uporabljajo tudi plišaste igrače. Najmanj jim dišijo pospravljanje, učenje in dolgočasna hišna opravila.
Danes je 1. april, dan, ko so dovoljene najrazličnejše norčije in potegavščine. Ta neuradni praznik sicer izvira iz 18. stoletja, ko se je dvorni norček pošalil iz francoskega kralja Ludivka XIV. Kako se bodo na današnji dan pošalili iz vseh okoli sebe in katere so njihove najljubše šale, so Alešu Ogrinu, še preden so se šole zaprle, povedali otroci z Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica.
Izbor najboljših izjav tega tedna, ko so najmljaši razmišljali o tem, kaj je gospodarska rast, kaj dela natakar in kako mamico razveseliti na materinski dan.
Čas je za potep. Ne gremo sicer daleč, za slabi dve minuti se boste z oddajo Dobro jutro, otroci namreč preselili v Italijo. Učence z OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec smo vprašali, kaj vse vedo o tej državi. Oddaja je bila posneta že pred težavami z epidemijo.
Danes je materinski dan. Čeprav bo zaradi razmer zunaj vsaj do nekaterih daril težje priti, imajo najmlajši še vedno veliko idej o tem, kako bodo razveselili svoje mame. Te ideje so nam – še pred zaprtjem šol – zaupali otroci z Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica.
Čeprav so v teh dneh restavracije in lokali zaprti in so vsi tamkajšnji delavci, od natakarjev do kuharjev doma pa smo še pred trenutnim stanjem, ko so doma tudi šolarji, obiskali Osnovno šolo Antona Tomaža Linharta V Radovljici. Z najmlajšimi se je Tadeja Bizilj pogovarjala o poklicu natakarja, prisluhnimo, kaj so povedali …
Tudi v minulem tednu smo nekaj jutranjih minut preživljali v družbi iskrivih izjav najmlajših. Tem za modrovanje je vedno veliko, tokrat so razmišljali o besedi karantena, o delu čevljarja in o tem, kakšen šport so smučarski skoki. Vse pogovore smo seveda posneli, še preden so šole zaprla svoja vrata. Na vrsti je rubrika Tedenski aktualni DJO.
Če bi vse teklo po ustaljenem ritmu, bi se danes s preizkusom planiške velikanke v dolini pod Poncami začelo svetovno prvenstvo v poletih. Tja bi šli tako stari kot mladi, slednji predvsem jutri, saj so četrtkove kvalifikacije že tradicionalno namenjene ogledu otrok. Polete bi zagotovo spremljali tudi otroci iz Smučarskega kluba Zagorje, sekcije za skoke, ki trenirajo v Kisovcu. Že pred časom se je pri njih oglasila Andreja Gradišar, ki jih je med drugim vprašala, zakaj so se odločili za ta šport.
Karantena je osamitev zaradi suma okuženosti, piše v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Ker vemo, da imamo že odrasli včasih težavo pri razumevanju zdravstvenih izrazov, nas je zanimalo, kako poznana je beseda pri najmlajših. Pred dnevi, ko v Sloveniji še ni bilo okuženih s koronavirusom, smo se o tem pogovarjali z učenci OŠ Boštanj.
V naslednjih minutah boste slišali nekaj najbolj iskrivih izjav naših najmlajših poslušalcev. Ustvarjalci rubrike Dobro jutro, otroci so se med tednom z njimi pogovarjali o Rusiji, enakopravnosti, poklicu odvetnika, tem, kaj dela slikar in kako se pripravi dobro kosilo. Tokrat so bili naši sogovorniki otroci iz Radovljice, Kamnika, Kranja, Bohinjske Bistrice in Pirana. Pregled je pripravila Tadeja Bizilj.
Lonci, začimbe in prave sestavine. To je vse, kar potrebujejo tretješolci z OŠ Cirila Kosmača Piran, da skuhajo okusno kosilo. In ker jim gre kuhanje dobro od rok, jim tudi pametnih nasvetov ne zmanjka. Z njimi se je pogovarjal Gašper Stražišar.
Z otroki z OŠ Jakoba Aljaža Kranj bomo odpotovali do Rusije in raziskovali največjo državo na svetu.
Na današnji dan leta 1962 je umrl slovenski slikar in grafik Vladimir Lamut. Ob tej obletnici so otroci z Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica razmišljali, kako se slikar loti ustvarjanja in kako išče ideje za svoje ustvarjanje.
O tem, kakšno je delo odvetnika z otroki iz OŠ Antona Tomaža Linharta iz Radovljice.
S tretješolci z OŠ Frana Albrehta Kamnik smo se pogovarjali o tem, kaj je enakopravnost? Kakšne pravice so skupne vsem in kaj je enakopravnost v šoli?
Tudi v minulem tednu smo nekaj jutranjih minut preživljali v družbi iskrivih izjav najmlajših. Tem za modrovanje je vedno veliko, tokrat so razmišljali o besedi sporazum, delu medicinskih sester in zdravstvenikov, o tem, kako nekdo postane kralj, odpravili so se tudi v Francijo in za konec tedna pospravljali razred. Pred nami je rubrika Tedenski aktualni DJO, v kateri boste slišali otroke iz Kamnika, Radovljice, Bohinjske Bistrice, Boštánja in Pirana.
Preden otroci zapustijo šolo in odidejo domov, je potrebno razred tudi pospraviti. Za tretješolce iz Osnovne šole Cirila Kosmača Piran to ni nikakršen problem, saj se učijo pospravljanja razreda že vse od prvega razreda. In ker so pri tem tudi izredno pridni, jim nasvetov ne zmanjka. Z njimi se je pogovarjal Gašper Stražišar.
Neveljaven email naslov