Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Veverica, ta glodalska telovadka ima kožuh, ki je lahko rdeč, rjav, siv ali črn. Trebuh pa je vedno bel. Ima razmeroma drobne kosti in košat rep, ki je približno enako dolg kot trup, to je približno 20 cm ter dolge in občutljive brke, ki jih uporablja za orientacijo. Ima zelo oster vid, ne loči pa barvnih odtenkov. Dejavna je podnevi. Ko se giblje na tleh, ostaja ves čas v bližini dreves. Izven časa parjenja je navadna veverica samotarka in deli gnezdo z drugimi sovrstnicami predvsem v času mrzle zime. Velik del življenja išče hrano. Hrani se pretežno z rastlinsko pa tudi z jajci in mladimi ptiči ter žuželkami. Veverica je spolno zrela z 11 meseci. Razmnožuje se le, če ima dovolj hrane na razpolago. Kaj vse pa so o tej urni skladiščnici povedali Liani Buršič učenci 2. A in B razreda OŠ Trzin ter biologinja iz ljubljanskega ZOO-ja Petra Hrovatin pa prisluhnite v naslednjih minutah.
Veverica, ta glodalska telovadka ima kožuh, ki je lahko rdeč, rjav, siv ali črn. Trebuh pa je vedno bel. Ima razmeroma drobne kosti in košat rep, ki je približno enako dolg kot trup ter dolge in občutljive brke, ki jih uporablja za orientacijo. Ima zelo oster vid, ne loči pa barvnih odtenkov. Dejavna je podnevi. Ko se giblje na tleh, ostaja ves čas v bližini dreves. Izven časa parjenja je navadna veverica samotarka in deli gnezdo z drugimi sovrstnicami predvsem v času mrzle zime. Velik del življenja iščejo hrano. Hrani se pretežno z rastlinsko hrano pa tudi z jajci in mladimi ptiči ter žuželkami.
Veverica je spolno zrela z 11 meseci. Razmnožuje se le, če ima dovolj hrane na razpolago. Samica je breja 38 dni. V enem letu ima lahko eno ali dve legli. Mladičev je v leglu do 5 in so ob rojstvu goli. Prvih 12 tednov so v gnezdu, kjer zanje skrbi mati. Ostaja v bližini gnezda in jih prihaja redno dojiti, kajti mladiči so slepi in spregledajo šele po štirih tednih. Veliko okroglo gnezdo iz vejic je v drevesni rogovili ali pa tudi v duplini. Mati ga mehko nastelje, z mahom in slamicami, da mladičev ne zebe. Pogosto se veverice naselijo v opuščene dupline žoln, pa tudi v gnezda vran in srak. Je zelo spretna plezalka, po drevju se premika zelo hitro, skače celo z drevesa na drevo. Na takšen način lahko ubeži potencialnim plenilcem, predvsem kunam.
Veverice so doma po vsem svetu, čeprav jih v Avstraliji prvotno ni bilo. Njeno znanstveno, latinsko ime izhaja iz stare Grčije. Namreč, pomen besede skiuros je “tisti, ki se senči z repom”. Telesna dolžina veverice znaša približno 25 centimetrov, odrasla veverice tehta nekaj več kot 750 gramov.
Kaj vse pa so o tej akrobatski skladiščnici povedali učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Trzin ter biologinja iz ljubljanskega ZOO-ja Petra Hrovatin pa prisluhnite v naslednjih minutah.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Veverica, ta glodalska telovadka ima kožuh, ki je lahko rdeč, rjav, siv ali črn. Trebuh pa je vedno bel. Ima razmeroma drobne kosti in košat rep, ki je približno enako dolg kot trup, to je približno 20 cm ter dolge in občutljive brke, ki jih uporablja za orientacijo. Ima zelo oster vid, ne loči pa barvnih odtenkov. Dejavna je podnevi. Ko se giblje na tleh, ostaja ves čas v bližini dreves. Izven časa parjenja je navadna veverica samotarka in deli gnezdo z drugimi sovrstnicami predvsem v času mrzle zime. Velik del življenja išče hrano. Hrani se pretežno z rastlinsko pa tudi z jajci in mladimi ptiči ter žuželkami. Veverica je spolno zrela z 11 meseci. Razmnožuje se le, če ima dovolj hrane na razpolago. Kaj vse pa so o tej urni skladiščnici povedali Liani Buršič učenci 2. A in B razreda OŠ Trzin ter biologinja iz ljubljanskega ZOO-ja Petra Hrovatin pa prisluhnite v naslednjih minutah.
Veverica, ta glodalska telovadka ima kožuh, ki je lahko rdeč, rjav, siv ali črn. Trebuh pa je vedno bel. Ima razmeroma drobne kosti in košat rep, ki je približno enako dolg kot trup ter dolge in občutljive brke, ki jih uporablja za orientacijo. Ima zelo oster vid, ne loči pa barvnih odtenkov. Dejavna je podnevi. Ko se giblje na tleh, ostaja ves čas v bližini dreves. Izven časa parjenja je navadna veverica samotarka in deli gnezdo z drugimi sovrstnicami predvsem v času mrzle zime. Velik del življenja iščejo hrano. Hrani se pretežno z rastlinsko hrano pa tudi z jajci in mladimi ptiči ter žuželkami.
Veverica je spolno zrela z 11 meseci. Razmnožuje se le, če ima dovolj hrane na razpolago. Samica je breja 38 dni. V enem letu ima lahko eno ali dve legli. Mladičev je v leglu do 5 in so ob rojstvu goli. Prvih 12 tednov so v gnezdu, kjer zanje skrbi mati. Ostaja v bližini gnezda in jih prihaja redno dojiti, kajti mladiči so slepi in spregledajo šele po štirih tednih. Veliko okroglo gnezdo iz vejic je v drevesni rogovili ali pa tudi v duplini. Mati ga mehko nastelje, z mahom in slamicami, da mladičev ne zebe. Pogosto se veverice naselijo v opuščene dupline žoln, pa tudi v gnezda vran in srak. Je zelo spretna plezalka, po drevju se premika zelo hitro, skače celo z drevesa na drevo. Na takšen način lahko ubeži potencialnim plenilcem, predvsem kunam.
Veverice so doma po vsem svetu, čeprav jih v Avstraliji prvotno ni bilo. Njeno znanstveno, latinsko ime izhaja iz stare Grčije. Namreč, pomen besede skiuros je “tisti, ki se senči z repom”. Telesna dolžina veverice znaša približno 25 centimetrov, odrasla veverice tehta nekaj več kot 750 gramov.
Kaj vse pa so o tej akrobatski skladiščnici povedali učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Trzin ter biologinja iz ljubljanskega ZOO-ja Petra Hrovatin pa prisluhnite v naslednjih minutah.
Na današnji dan leta 1461 je bil Edvard IV okronan za angleškega kralja. Rojen je bil sicer v franciji, a je zaradi porekla dinastije York, iz katere je izviral, imel pravico do angleškega prestola. Kot kralj je bil med podložniki dokaj priljubljen, predvsem so ga videli kot boljšo izbiro od njegovih tekmecev za prestol. Tokrat smo se z otroki, ki obiskujejo Osnovno šolo dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica pogovarjali o tem, kako je nekdo sploh lahko postal kralj.
Če v teh dneh spremljate medije, potem veste, da imajo medicinske sestre in zdravstveni tehniki ali kar medicinski brati, kot moški različici medicinske sestre radi rečemo v neformalnem pogovoru, zdajle kar polne roke dela. Kako si ta poklic predstavljajo tretješolci iz Osnovne šole Antona Tomaža Linharta Radovljica, je zanimalo Tadejo Bizilj.
Z otroki iz Kamnika smo se pogovarjali o tem, kaj je sporazum, kako pridemo do njega in kako prepirljivi smo ljudje.
Prestopno leto. Zakaj ga imamo sploh, čemu zares služi in kdo si ga je izmislil? Vse to so Liani Buršič povedali tretješolci s kranjske OŠ Matije Čopa.
Kako vemo, da je nekdo pravi prijatelj? Kje je poleg šole in vrtca najboljši kraj za spoznavanje prijateljev? Odgovore so z Laro Gril iskali otroci z Osnovne šole Rada Robiča Limbuš.
Dežela čardaša in paprikaša ter golaža. Potrebujete še več informacij o državi, ki smo jo tokrat vzeli pod drobnogled? No, zato pa se je Liana Buršič pogovarjala s tretješolci z OŠ Jakoba Aljaža v Kranju.
Otroci iz osnovne šole Tončke Čeč iz Trbovelj razmišljajo o tem, kdaj je zrak čist.
Druga polovica šolarjev je na zimskih počitnicah. Kakšni so načrti in razmišljanja o prostih dneh sredi zime, smo izvedeli od otrok iz Kamnika in Radovljice.
Tudi v minulem tednu smo nekaj jutranjih minut preživeli v družbi iskrivih izjav najmlajših. Tem za modrovanje je vedno veliko, tokrat so razmišljali o zeleni zimi, gasilcih, vulkanih, Braziliji in o tem, kako doma pomagajo svojim staršem. Pred nami je rubrika Tedenski aktualni DJO, v kateri boste slišali otroke in Ajdovščine, Bogojine, Vipave, Kranja in s Pragerskega.
Otroci z Osnovne šole Antona Ingoliča Spodnja Polskava, podružnica Pragersko staršem radi lajšajo skrbi. Ko starši nimajo časa, osnovnošolci kuhajo, pospravljajo in popravijo kakšno kolo, da staršem ni treba. Svojo pridnost so delili z Laro Gril.
Uradno je “federativna republika”, ta največja in najbolj naseljena država v Južni Ameriki. Ime je dobila po bražiljki – lokalnem listnatem drevesu, iz čigar lesa pridobivajo rdeče barvilo. No, svojo prepoznavnost v svetu pa dolguje … no, prisluhnimo kaj so Liani Buršič povedali gorenjski tretješolci s kranjske OŠ Jakoba Aljaža.
Na današnji dan leta 1600 je silovito izbruhnil perujski vulkan Huaynaputina (izg.:Uanaputína). Vulkan se je zbudil po 9 tisoč let dolgem mirovanju, izbruh pa je trajal kar 18 dni in velja za drugega največjega v zgodovini Južne Amerike. Bil je tako močan, da za omenjeni vulkan vedo celo otroci z Osnovne šole Draga Bajca Vipava, le da so ga postavili bolj severno. Z njimi smo se pogovarjali o tem, kaj se pravzaprav zgodi, ko izbruhne vulkan.
Polovica šolarjev je na zimskih počitnicah. A zime niso več takšne kot nekoč, ko so po na pločnikih iz snega naredili celo tunele. Kakšno zimo imajo raje najmlajši: pravo ali zeleno? Kaj so prednosti ene in druge? O tem smo se pogovarjali z učenci OŠ Frana Albrehta iz Kamnika.
V naslednjih minutah boste slišali nekaj najbolj iskrivih izjav naših najmlajših sogovornikov. Tokrat smo z radijskim mikrofonom obiskali otroke v Ajdovščini, Vipavi, Ljubljani, Kranju in Mirni Peči. Ustvarjalci rubrike Dobro jutro, otroci so se med tednom z njimi pogovarjali o Koreji, hladnem tušu, poklicu frizerja, razvoju živali in zimskih počitnicah. Izjave najmlajših je zbrala Tadeja Bizilj … No, še preden se čisto zares in uradno začnejo zimske počitnice za polovico slovenskih šolarjev, lahko danes po 8h v oddaji Radijski ringaraja prisluhnete otrokom iz Podružnične šole Mlinše, ki vas bodo odpeljali v čarovniško šolo in s čarovniško paličico začarali stvari kot čisto pravi čarovniki in čarovničke. Po 9h pa v oddaji Hudo! malo starejši šolarji iz Dolenjskih Toplic povedo več o programu Erasmus in njihovem projektu z naslovom NOVI MEDIJI V DEMOKRATIČNI DRUŽBI. Vabljeni k poslušanju ….
Sankanje, smučanje, obisk babice in dedka in še marsikaj lahko počnejo otroci v času zimskih počitnic, ki so že pred vrati. Za učence Gorenjske, Goriške, Notranjsko-kraške, osrednjeslovenske in zasavske regije bodo počitnice potekale med 17. in 21. februarjem, za učence Jugovzhodne Slovenije, Koroške, Podravske, pomurske, Savinjske in Posavske regije pa teden kasneje. Nasveti tretješolcev iz osnovne šole Trnovo, s katerimi se je pogovarjal Gašper Stražišar, vam bodo podali marsikatero pametno idejo o popotovanju ali igrah doma, medtem ko so šole prosti dnevi.
Njeno staro ime je, slovenjeno, Čosen, kar pomeni – dežela jutranjega miru. Čeprav sta od leta 1945 ločeni na S in J, so bili najbrž v slednji, nedavno, vse prej kot mirni, saj je južnokorejski režiser Bong Joon-ho s filmom Parazit osvojil obe najbolj cenjeni nagradi 92. podelitve oskarjev, kipca za najboljši film in najboljšo režijo. S tretješolci s kranjske OŠ Jakoba Aljaža se je pogovarjala Liana Buršič.
Na današnji dan leta 1809 se je rodil angleški naravoslovec, biolog in geolog Charles Darwin. Bil je eden izmed največjih naravoslovcev vseh časov. Razvil in predstavil je teorijo, ki predpostavlja, da so se vsa živa bitja razvila iz skupnega prednika ter na osnovi svojih opažanj in poskusov dognal tudi mehanizem teh sprememb – naravni izbor. Ob obletnici Darwinovega rojstva so se o tem, kako so nastale živali, pogovarjali tudi Aleš Ogrin in otroci z Osnovne šole Draga Bajca Vipava.
O tem, kakšno je delo frizerja, z učenci iz OŠ Toneta Pavčka iz Mirne Peči in novinarko Tadejo Bizilj.
Neveljaven email naslov